Sašo Bizjak

Ta številka se bo z leti zviševala, je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac dejal v torek v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija. Omenil je izkušnje iz tujine, po katerih se število uporabnikov v institucionalnem varstvu in uporabnikov storitve, podobne dolgotrajni oskrbi na domu, v nekaj letih izenači.

Danes bodo na seji odbora državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnavali predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi.

Po njegovem pojasnilu je dolgotrajna oskrba na domu povsem nova storitev, ki jo prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi, začela pa se bo izvajati 1. julija. Osnova mreže po njegovih besedah ostaja v okviru pomoči na domu in večina izvajalcev za dolgotrajno oskrbo na domu bo tistih, ki zdaj izvajajo pomoč na domu. Zagotovo bodo potrebne dodatne zaposlitve. Zaenkrat je izvajalcem omogočeno, da fizioterapevte in delovne terapevte, ki delajo denimo v zdravstvenem domu, najemajo tudi za dolgotrajno oskrbo na domu, je povedal.

Vsi postopki potekajo tako, kot je treba, je pomiril. CSD sprejemajo vloge, operacijski sistem pa se medtem pospešeno razvija in nadgrajuje. Potencialni upravičenci do dolgotrajne oskrbe na domu morajo zdaj oddati vlogo na CSD, zaposleni na centru pa jih bodo obiskali in ocenili njihove potrebe. Sledili bodo izdaja odločbe, navezava stika z izvajalcem dolgotrajne oskrbe ter sklenitev osebnega načrta in izvajanje storitve.

Kaj se bo dogajalo na terenu?

Na srečanju z izvajalci, ki bo čez dva tedna na Brdu pri Kranju, želijo pogledati, kaj se bo dogajalo na terenu. Pri tem želijo izhajati iz realnih podatkov. Na tej podlagi bodo postavili ustrezne standarde in normative, ki bodo realni. Tako so na podlagi realnih januarskih stroškov izvajalcev denimo že določili urne postavke za storitve dolgotrajne oskrbe na domu in v institucijah.

Minister je spomnil, da se je po zakonu o dolgotrajni oskrbi kot prva pravica začela 1. januarja lani izvajati pravica do oskrbovalca družinskega člana. Oskrbovalcev je zdaj 1600. Več kot 20.000 uporabnikov, ki so v institucionalnem varstvu, bo od 1. decembra v domu za starejše plačevalo samo t. i. hotelski del. Kdor ima dodatna vprašanja, lahko za pojasnila pokliče na klicni center 114, je dodal.

Sa.R.

Opazen trend rasti

Vsi, ki želijo pridobiti pravico do dolgotrajne oskrbe na domu v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi, so lahko 1. junija začeli oddajati vloge na pristojnem CSD. Skupnost CSD Slovenije je medtem za STA navedla, da je število formalno oddanih vlog obvladljivo, opažajo pa jasen trend rasti.

Obdelava vlog bi lahko zaradi njihovega velikega števila, zaradi pomanjkanja kadra in nevzpostavljenega informacijskega sistema za odločanje o pravicah po zakonu o dolgotrajni oskrbi potekala do jeseni. Skupnost CSD nima podatkov o tem, ali je bila pogodba z izbranim izvajalcem informacijsko-tehnološke rešitve že podpisana in kdaj so jo podpisali.

Za obravnavo večjega obsega vlog je ministrstvo centrom za celotno Slovenijo dodelilo 89 svetovalcev za dolgotrajno oskrbo in 39 administrativnih sodelavcev, torej skupno 128 zaposlenih. Skupnosti centrov pa se zdi to število glede na kompleksnost nalog občutno premajhno. Poleg tega na centrih še niso zasedli vseh delovnih mest. Na podlagi zakonskih določb morajo imeti kandidati za zaposlitev tri leta delovnih izkušenj v socialnem varstvu, medtem ko je kadrovski bazen prazen.

Svetovalci za dolgotrajno oskrbo morajo opraviti poglobljena svetovanja in oceno potreb, skupaj z upravičencem pripraviti načrt priporočljivih storitev, upravičence pa seznaniti z oceno upravičenosti in o njej odločati. V primeru spremenjenih okoliščin upravičencev morajo znova odločati o pravici v okviru upravnega postopka, ki pa ne izhaja iz potreb oseb, so kritični v skupnosti.