Arhiv Štajerskega Tednika

Izrazito slabo vreme je zaznamovalo obdobje od 16. do 19. stoletja, ki se ga je zato prijelo ime Mala ledena doba. »Zanjo so značilne velike lakote, mraz, nemiri zaradi pomanjkanja kruha in vzpon despotskih voditeljev,« razlaga zgodovinar Sašo Radovanovič.

Propad kmetij zaradi širjenja ledenikov

Začetki Male ledene dobe sicer segajo že v konec 14. stoletja, najhladnejše zime v nekaterih delih Evrope in tudi Severne Amerike pa so prišle po letu 1650. »Kmetije in vasi v švicarskih Alpah so bile uničene zaradi širjenja ledenikov. Kanali in reke v Veliki Britaniji in na Nizozemskem so bili tako zamrznjeni, da so omogočali drsanje. Kmetijstvo je dramatično upadlo, ljudje v Alpah in na obrobju pa so dobesedno stradali: živeli so le od kruha, narejenega iz zmletih orehovih lupin, pomešanih z ječmenovo in ovseno moko.«

Sneženje je bilo veliko močnejše kot prej ali kasneje, sneg pa je na tleh obležal še mesece, in to v predelih Evrope, kjer danes snega tako rekoč ne poznajo več, na primer v Lizboni, portugalski prestolnici, ki je v eni od zim 17. stoletja doživela kar osem snežnih neviht.

Lakota terjala velikanski davek

»Mnogo pomladi in poletij je bilo hladnih in mokrih, vendar z velikimi nihanji med leti. To je bilo še posebej očitno med letoma 1560 in 1630; hitro ohlajanje je bilo povezano z bolj nepredvidljivim vremenom, vključno z večjim številom hudih neviht, močnimi snežnimi padavinami in sušami. Kmetijske prakse po vsej Evropi so se morale prilagoditi skrajšanemu in manj zanesljivemu obdobju rasti pridelkov, kar je povzročilo večje pomanjkanje hrane in s tem posledično lakoto. Od lakote v Franciji pozimi 1693/94, na Norveškem 1695/96 in na Švedskem 1696/97 je umrla približno desetina prebivalstva, v Estoniji in na Finskem pa ocenjujejo, da je v tej zadnji zimi izguba znašala kar tretjino celotnega prebivalstva.«

Za najhladnejšo evropsko zimo v zadnjih 500 letih pa velja tista v sezoni 1708/09. Imenujejo jo tudi Veliki mraz ali Velika zima, še posebej pa je prizadela Francijo, saj je v njej zmrznilo ali zaradi nje kasneje od lakote umrlo okoli 600.000 ljudi.

Na fotografiji: zadnji ledeni sejem na reki Temzi leta 1814

Zaradi vulkana še nižje temperature

Ljudje našli krivca v čarovnicah

Mraz tudi razlog za inovacije

Preberite več v Štajerskem Tedniku