Arhiv Štajerskega Tednika

Intenzivneje se je izginjanje tipičnega slovenskega podeželja začelo že v 70. letih 20. stoletja, ko so na domači grudi svoja domovanja za čas, ko bodo v pokoju, večinoma z lastnimi rokami gradili gastarbajterji. Rušili so stare kmečke domačije in namesto njih postavljali velikanske škatlaste stavbe, ki so »štrlele« iz okolice. Potem so se na vas začeli vračati tudi mnogi, ki so se pred leti za kruhom odpravili v mesta, slednjič pa še meščani, ki so si zaželeli podeželski mir. Zato je podeželje marsikje izgubilo svojo tradicionalno podobo in je danes bolj podobno primestnim naseljem kot vasem.

Mladi so za sodobne stavbe

Kljub temu imajo mnoge občine v svojih prostorskih aktih še vedno zapisanih veliko omejitev glede tipa dovoljene gradnje. Večinoma predpisujejo klasične gradnje pritličnih in enonadstropnih hiš z mansardo ter dvokapno streho. Tako je bilo doslej tudi v občini Trnovska vas. Z novogradnjami pa so se v zadnjih letih slogi začeli mešati, zlasti v strnjenih naseljih. Ker je po doslej veljavnem odloku v Trnovski vasi dovoljena le tradicionalna gradnja, so svetniki predlagali, da se dovolijo gradnje vseh vrst, torej takšne z dvokapno, enokapno ali ravno streho. Prepričani so namreč, da bo možnost gradnje modernih hiš pritegnila mlade, ki se bodo zato v večji meri odločali za življenje v njihovi občini. Gradnja sodobnih stavb po njihovem ne bi smela biti rezervirana le za mesta, ampak dovoljena tudi na vasi.

Preberite več v Štajerskem Tedniku