Lidija Markelj

Kot pove župan Jože Simončič, krivda za zamudo ni na strani občine, ki je v dveh letih storila vse, kar je bilo potrebno. »Pridobili smo projektante in projekt je pripravljen, ravno tako tudi vsa zemljišča, ki so bila v lasti fizičnih oseb, kar ni bilo preprosto. Vsa so vpisana v zemljiško knjigo. Imamo vsa soglasja vseh soglasodajalcev, torej pravica graditi ni težava, zatika se le pri recenziji protipoplavne študije, se pravi pri državi, ne pri nas,« pove šentjernejski župan.

Brez potrjene hidrološko-hidravlične študije gradnja v resnici ni mogoča, tu pa je na potezi Direkcija RS za vode. Kot pojasnjuje župan, je težava v tem, da imamo v Sloveniji le nekaj projektantskih hiš, ki se ukvarjajo s projektiranjem protipoplavnih ukrepov, in enkrat nastopajo kot projektanti za državo oz. občine, drugič pa v vlogi recenzentov za druge projekte, torej za konkurenco. »Dogaja se, da se recenzije nikakor ne končajo, kar naprej so neke pobude, vprašanja. Recenzent in projektant se ne moreta sporazumeti, kdo ima strokovno prav, recenzent ne da pozitivnega mnenja niti ne pove, kaj je narobe in zakaj, skratka videti je, kot da se ne želi, da bi v konkretnem primeru naše izbrano podjetje pridobilo reference. Na našo pobudo je tako ministrstvo ustanovilo posebno skupino, ki naj bi odločala in presekala ta gordijski vozel. Prvi tak primer bo v kratkem ravno Kobila,« pove Jože Simončič in doda, da je takih situacij menda več.

»Mi res vztrajamo, kar naprej klicarimo in hodimo na sestanke v Ljubljano in Celje, da projekt čim prej steče, in mislim, da gre za vprašanje meseca ali dveh,« pravi župan. Nepovratna evropska sredstva – gre za od 10 do 12 milijonov evrov, saj je Kobila eden večjih tovrstnih državnih projektov – bi bilo treba porabiti do konca junija 2026. Očitno bo treba podaljšati rok izvedbe.

Protipoplavni ukrepi zajemajo zemljišča ob Kobili od Šentjerneja do območja nad Gorenjim Vrhpoljem. V zgornjem delu bo v soteski potoka Kobila izveden začasni suhi vodni zadrževalnik, ki bo ob večjih količinah padavin za krajši čas zadržal to vodo in jo kasneje počasi izpuščal. Dolvodno bodo uredili mostove, oporne zidove, šlo bo za poglobitve in širitve struge, skratka vse, kar je treba, da voda čim bolj nemoteno in hitro odteče.

Kaj pa stanovanja?

»Ta projekt izvajamo v imenu oz. namesto države, saj smo občine prevzele pobude za reševanje težav z vodotoki. Tako naša občina ne nosi nobenega stroška, po pogodbi z direkcijo le zalagamo denar in ga dobimo nazaj. Opravili smo skoraj vse, le še nekaj plačil čaka za projektanta. Občina nosi le stroške dela naših zaposlenih,« še pojasni Simončič.

Od uresničitve projekta protipoplavne ureditve vodotoka Kobila pa je odvisna gradnja nove in težko pričakovane stanovanjske soseske v središču Šentjerneja – med ulico Staro sejmišče in bloki pri Sparu, kjer je predvidenih 57 stanovanjskih enot, individualnih hiš in vila blokov.

Ker je zaradi hudih poplav leta 2022 Direkcija RS za vode zelo zaostrila pogoje za izdajo soglasij k prostorskim dokumentom, je s tem vplivala tudi na to novo pozidavo. Direkcija je namreč k predlogu OPPN za stanovanjsko sosesko dala pozitivno mnenje, a ob pogoju, da se prej uredi protipoplavna zaščita. Tudi zato si v Šentjerneju še kako želijo, da čim prej steče gradnja protipoplavne zaščite.