Arhiv NTRC

»Ta izjemen dosežek potrjuje njegovo motiviranost, predanost in znanje na področju astronomije,« so januarja letos o Žigovi že tretji zaporedni zmagi na državnem tekmovanju zapisali na I. gimnaziji v Celju. »Ponosni smo, da ima Žiga priložnost predstavljati našo gimnazijo in državo na tako prestižnem dogodku,« so komentirali njegovo uvrstitev na brazilsko olimpijado. Žigov mentor je že tri leta profesor fizike na gimnaziji Roman Ocvirk, s katerim po mladeničevih besedah odlično sodelujeta, včasih gresta skupaj tudi v astronomsko opazovalnico na Prevorje. Žiga se na svoji gimnaziji udeležuje tudi tekmovanj iz matematike in kemije ter je dober primer pravega naravoslovca. Prvi vtis o njem je sicer, da je zelo zadržan in umirjen fant, ki se s svojimi uspehi ne hvali preveč. Tako ga poleg znanja odlikuje tudi skromnost. Žiga se je začel za astronomijo zanimati že v osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Šempetru in kjer je obiskoval tudi krožek.

Srebrn v Braziliji

Kot je pojasnil Žiga, mora tekmovalec čez sito, preden se lahko udeleži olimpijade, kot je ta, ki je bila letos v brazilskem Riu de Janeiru. »Najprej je šolsko tekmovanje, nato državno, potem pristojni nekaj tekmovalcev povabijo na izbor, ki je sestavljen iz treh delov. Dva dela sta pisna, eden je sestavljen iz večernega opazovanja v Trnovem pri Gorici,« je povedal dijak. Žiga se je tako kot edini učenec s celjske gimnazije poleg štirih dijakov z Gimnazije Bežigrad v Ljubljani po zahtevnem izbirnem postopku uvrstil na mednarodno olimpijado iz astrofizike in fizike v Braziliji. Tekmovalci tam nastopajo kot posamezniki in kot ekipa. Za olimpijado so se pripravljali celo poletje. »V Braziliji smo bili 14 dni, od tega jih je bilo pet tekmovalnih. Smo pa vsak dan reševali naloge, čakali na rezultate in se družili,« je pojasnil dijak. »Saj je bilo super, ampak sem pogrešal, da bi nas peljali malo pogledat mesto Rio de Janeiro, v katerem smo tekmovali,« je dodal. »Letos je bilo veliko teoretičnih in računskih nalog ter obdelave podatkov, dobili smo tudi teleskop, s katerim smo morali na primer izmeriti višino neke zvezde,« je dejal mladenič.

Nič ne pade z neba

Čeprav je Žiga zelo dober na izjemno specifičnem področju, ki ga ne razume vsak, vemo namreč, da naravoslovje povzroča preglavice mnogim dijakom, je tudi za njegove uspehe treba veliko dela. »Res je, da imam fiziko in astrofiziko rad, vendar je treba znanje nadgrajevati in ohranjati tudi doma,« je povedal.

Foto: Nik Jarh

Preberite več v tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšla 12. 12. 2024!