· Kultura

Kulturno umetniško društvo Vitomarci je eno tistih društev, ki je svoje delovanje v času epidemije brez večjih težav preselilo na splet.

Kdor pozna mariborsko družabno sceno, ve, da se najboljši žuri odvijajo v klubu, ki ga vodi Nika Čukur. Govorice smo preverili tudi sami in se udeležili premiere spektakularnega kabareta Dance again.

Mladi igralec Lovro Finžgar je zaljubljen v lutke in rad ustvarja za otroke. Zaposlen je v Lutkovnem gledališču Ljubljana, že pet let pa je tudi del otroške oddaje Studio Kriškraš, kjer lutk sicer ne animira on, ampak so njegove soigralke. Bober Bob, krtek Črtek, krtica Črtica, veverica Šviga in dva kolobarnika ga velikokrat iskreno nasmejijo.

Poklepetali smo z voditeljico šova Kmetija Natalijo Bratkovič, kjer so jo tekmovalci kar nekajkrat šokirali z žalitvami in izbruhi jeze. Se jo to dotakne in kaj jo je Kmetija v letih vodenja naučila?

Identiteta enega najbolj znanih uličnih umetnikov na svetu še vedno ostaja ostaja skrivnost. Je moški? Ženska? En sam ali skupina?

· Kultura

  Ali veste, kako je nastal kraj Šmarje pri Jelšah? Nekoč sta na to območje prišla velikana, ki sta si podajala kladivo in se obmetavala z blatom. Tako so nastali griči sv. Rok, sv. Miklavž, sv. Barbara in sv. Tomaž. Zanimivost iz rokava mimogrede strese etnologinja in kulturna antropologinja Janja Sivec, ki zna različne naravne in kulturne posebnosti kraja prikazati s pomočjo ljudskih ali resničnih zgodb. S sprehodi, ki jih pripravlja s somišljeniki iz društva Legende, opozarja, da pravljice ne živijo le v knjigah, ampak so zapisane tudi na vrhu hribov, v krošnjah dreves in celo na dnu globeli.  

· Kultura

Septembra letos je v markovski občini zaživelo gledališče na prostem. Župnijsko dvorišče se je spremenilo v kuliso predstave Korenčkovih v izvedbi Gledališke sekcije Markovski zvon. Slednja je znotraj društva začela delovati pred tremi leti, ko so uprizorili komedijo Županova Micka. Takrat so bili igralci samo otroci, letos pa so se uspešno vključili še starejši občani.

· Kultura

V Murkovi ulici na Ptuju so odprli izložbeno razstavo pod naslovom Samo nebo je nad Ptujem. Mojster intarzije Vojo Veličković je upodobil Ptuj, njegove stavbe in njegove dimnike.

Zapis o fotografijah pokojnikov, ki je pred časom zaokrožil po svetovnem spletu, je povzročil pravo razburjenje in na tisoče odzivov.

Nesreča nikoli ne počiva ...

· Kultura

S tradicionalnim božično-novoletnim koncertom je Pihalni orkester KD Podlehnik zaključil praznovanje 40-letnice delovanja orkestra. Na četrto adventno nedeljo je zazvenela glasba za vsaka ušesa, v pričakovanju božiča pa seveda tudi tradicionalne božične melodije, ki so pogrele srce.

· Kultura

  Plesni center TBA je pred dnevi v Ipavčevem kulturnem centru predstavil sodobno izvedbo plesne predstavo na glasbo baleta Možiček, ki ga je napisal skladatelj in zdravnik Josip Ipavec.  

· Kultura

Knjižnica-kulturni center Lendava je v avli lendavske gledališke in koncertne dvorane pripravila razstavo z naslovom 150-letnica ustanovitve prvega bralnega kroga v Lendavi.

Čeprav je noč čarovnic že mimo in si boste morda želeli doživeti izkušnjo strašenja, obstaja nekaj krajev v Sloveniji, kjer menda še vedno straši.

· Kultura

Leta 1771 je izšel prevod Nove zaveze Svetega pisma v prekmurščini, ki ga je pripravil prekmurski rojak Štefan Küzmič, ki je s tem prekmurskemu narodu podaril knjigo vseh knjig, jeziku pa postavil normo. Ob 250-letnici izida tega dela sta Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji in Zavod Primoža Trubarja Murska Sobota pripravila v evangeličanskem centru Murska Sobota mednarodni simpozij, na katerem so predavatelji razmišljali tudi o poslanstvu evangeličanske cerkve ob tej obletnici, pojasnili so, kako poteka posodobitev prekmurske Nove zaveze in Psalmov, predstavili pa so tudi aktualnost in živost Nouvega zakona po 250 letih. Več o simpoziju in pomembni obletnici temeljnega dela prekmurskega slovstva pa v prihodnji številki Vestnika. Fotografije Damjana Nemeš

· Kultura

V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije. Praznik in dela prost dan je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Izdal jo je Primož Trubar, s tem pa je obveljal za začetnika slovenščine.