Kolumna: Prepovejmo Facebook otrokom. In potem še staršem
Podobne floskule smo otroci poslušali že pred dvajsetimi leti, ko je množična uporaba spleta v Prekmurju bila še v povojih.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Po avstralskem vzoru se je tudi pri nas začelo govoriti o tem, da bi se mlajšim od petnajst let prepovedalo uporabljati družbena omrežja. Takšna zakonodaja bi na prvi pogled bila sila smiselna, glede na to, kakšne smeti mladi iz dneva v dan konzumirajo na raznih platformah.
A ne zgolj mladi. Sama teorija, da so mladostniki najbolj ogrožena, predvsem pa labilna demografija na spletu, se mi je že od nekdaj zdela nekaj najbolj butastega, kar so si uspeli izmisliti ljudje, ki so za pisanje svojih diplomskih nalog še uporabljali pisalne stroje. Tako je, mladi so tisti, ki svoje prihranke podarijo nigerijskemu princu, mladi so tisti, ki jih vplivneži povlečejo v razne piramidne sisteme, kripto natege in »enkratne poslovne priložnosti«.
Mladi so tisti, ki videoposnetke, ustvarjene z umetno inteligenco, sveto prepričani, da gre za resnične, kažejo svojim prijateljem. Seveda so tudi mladi tisti, ki so v času covida-19 verjeli, da nam vesoljci s cepivom vbrizgavajo 5G oddajnike, s katerimi nas bodo potem kot zombije vodili v pogubo, tako kot sem tudi 100-odstotno prepričan, da mladi brez trohice kritičnega razmišljanja verjamejo raznim političnim agitatorjem, ki iz beznic na drugi strani sveta med ljudstvo sejejo strah in sovraštvo. Brez dvoma pa so tudi mladi tisti, ki v spodnjih hlačah iz zavetja domačega naslonjača v komentarje zapisujejo takšne grozote, ki bi si v resničnem življenju zaslužile sunkovit desni kroše. Saj so ravno mladi tisti, ki so z družbenimi omrežji čez noč postali strokovnjaki za politiko, podnebne spremembe, medicino in doskok v telemark.
Podobne floskule smo otroci poslušali že pred dvajsetimi leti, ko je množična uporaba spleta v Prekmurju bila še v povojih. Vedno smo bili mladi tisti, ki jih je na spletu treba zaščititi. A smo bili tudi mladi tisti, ki smo starejšim »brisali viruse«, ker so iskali tisti famozen Severinin posnetek na jahti ali zato, ker so odprli povezavo z e-poštnega naslova, ki jo je poslal neznanec iz Indije. Po pravici: če bi ostalo zgolj pri takšnih težavah, bi svet danes bil lepši.
Starši bodo morali opraviti dvojno delo
Treba se je zavedati, da nove generacije otrok prve stike s spletom doživijo, še preden shodijo, če ne drugače pa takrat, ko jim izčrpani starši v voziček potisnejo tablico z bedastimi videoposnetki, da jim ti dajo vsaj pol ure mir. Žalostno? Že, a zato ni nič manj resnično. Otroci s spletom odraščajo, ga ponotranjijo, ta pa postane del njihove identitete. Povsem drugače je pri odraslih, ki so jim denimo družbena omrežja padla v naročje takrat, ko so bili prepričani, da jim je svet okoli njih popolnoma jasen. Še sam se kot predstavnik generacije milenijcev večkrat nasmejim samemu sebi, ko mi kaj v povezavi s tehnologijo dela strašne preglavice. Tudi moja generacija počasi izgublja stik z najnovejšimi »forami« spleta.
Mantra »zaščitimo otroke na spletu« je pasé. Za številne med nami je za učenje kritičnega razmišljanja na spletu na žalost prepozno, kar seveda mnogi, ki imajo od tega kakršno koli korist, s pridom izkoriščajo. Zato je vzgoja še ene generacije, ki bo s spletom in družbenimi omrežji seznanjena prepozno (tako kot se je to že zgodilo), lahko zelo nevarna. Mlade, ki bodo funkcionalni člani družbe čez 10 ali 20 let, je treba naučiti tistega, česar se mi nismo bili sposobni – mogočno orodje, kot je splet, uporabiti v svojo korist, ne pa dopuščati, da bo še enkrat postal orodje tistih, ki nas želijo čez Muro prepeljati žejne.
Družbena omrežja so za otroke nevarnejša kot kadar koli prej, o tem ni dvoma. Ključno vlogo pri tem, kako otrok spoznava spletni svet, pa bodo (kot vedno pri vzgoji) odigrali starši, ki se zavedajo pasti in nevarnosti, ki tam pretijo. Novodobni starši bodo morali pokazati zanimanje za početje svojih otrok na spletu brez obsojanja. Starši jih bodo morali izobraževati, se z njimi odkrito pogovarjati in podobno kot v resničnem svetu iz otrok ustvariti ljudi, le da bo tokrat delo dvojno.
Da pa trenutni odločevalci mladim solijo pamet o varnosti na spletu in jih izpostavljajo kot najboj dovzetne za vso zlobo tega sveta, je približno tako absurdno, kot da bi Metod Trobec na filozofski fakulteti predaval o feminizmu. O tem, da bi s preverjanjem identitete prek osebnih dokumentov ljudje izgubili še zadnjo trohico zasebnosti na medmrežju, niti ne bom izgubljal črnila.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
