M. B.-J., arhiv DL

##IMAGE-3537609##

Vremenski pojavi postajajo vse bolj ekstremni. Temu smo se Slovenci prilagodili tudi s povečanimi vplačili premij za zavarovanje škodnih primerov, povezanih z vremenom. A po ocenah zavarovalnic je pri nas še vedno nezavarovanih okoli 40 odst. vseh stanovanj.

Škode, povezane z vremenskimi pojavi (razen škode na avtomobilih), zavarovalnice vodijo v kategorijah »zavarovanje požara in elementarnih nesreč« ter »drugo škodno zavarovanje«. Leta 2007 so po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja zavarovalnice v Sloveniji v teh dveh kategorijah skupaj pobrale za 175,6 milijona evrov premij, lani pa že 251,9 milijona (43-odst. povečanje). Višina izplačane škode iz tega naslova močno niha. Največ, kar 218 milijonov, je je bilo izplačane leta 2008, ki je bilo vremensko ekstremno, v Sloveniji pa ga je zaznamovala predvsem toča, ki je bila v spomladansko-poletnih mesecih stalnica. Podobno neugodno je bilo leto 2009, ko so v času božiča nastopile velike poplave – slovenske zavarovalnice so tiso leto izplačale za 181 milijonov odškodnine, se pravi več, kot so pobrale premije. V naslednjih letih so zavarovalnice iz tega naslova izplačevale med 110 in 130 milijonov evrov na leto.

Kot pravijo v Zavarovalnici Triglav, ki zbere približno 30 odst. vseh premij za neživljenjska zavarovanja v Sloveniji, so med letoma 2008 in 2017 skupaj izplačali okoli 380 milijonov evrov za kritje škod, povezanih z neugodnimi vremenskimi pojavi. »V zadnjem desetletju sicer opažamo več ekstremnih vremenskih pojavov: več je toče in viharja, pred nekaj leti nas je presenetil žled, pogostejša je tudi spomladanska pozeba,« pravijo na naši največji zavarovalnici.

Ali so zaradi vse bolj ekstremnega vremena zavarovalnice zviševale cene premij? V Triglavu pravijo, da politiko oblikovanja premijskih stopenj in zavarovalnih pogojev oblikujejo glede na večletno škodno dogajanje ter ob upoštevanju aktuarskih izračunov in zahtev pozavarovateljev. »Od leta 2009 v Zavarovalnici Triglav nismo bistveno spreminjali premijskih stopenj na področju zavarovanj premoženja.« Na enako vprašanje pri Zavarovalnici Sava odgovarjajo, da so letos spremenili in prilagodili premoženjsko zavarovanje Dom. »Dodali smo mu nova kritja in nove rizike ter ga tako še bolj približali zavarovancem. Cenovne politike na področju premoženjskih zavarovanj pa v preteklih letih nismo spreminjali.«

Več zavarovanj po neurjih

V Zavarovalnici Sava opažajo, da zavarovanci v zadnjih letih zaradi boljše ozaveščenosti in tudi vedno večjega števila naravnih nesreč na območju celotne Slovenije svoje premoženje pogosteje zavarujejo. »Opažamo, da se število škod in višina izplačil v zadnjih letih konstantno večata. Vzrok so predvsem neurja, pri čemer so ključna geolokacijsko omejena neurja, ki so izredno intenzivna in na razmeroma majhnem območju povzročijo zelo veliko škode. Primer sta neurje leta 2008 na Ptuju in zadnje neurje, ki je pustošilo v Črnomlju,« pravijo v Zavarovalnici Sava.

V Triglavu opažajo, da se zanimanje za zavarovanje premoženja poveča predvsem v obdobjih neposredno po katastrofalnih škodah. Ob tem pa dodajajo, da zavarovanost nepremičnin in premičnin na splošno ostaja na približno enaki ravni kot v preteklosti. »Ljudje še vedno ne posvečajo dovolj ustreznega pomena kakovostnemu premoženjskemu zavarovanju, saj je v Sloveniji po naših ocenah še vedno nezavarovanih okoli 40 odst. vseh stanovanj. Več nihanj v zavarovanosti smo v zadnjih letih opazili le pri zavarovanju posevkov.«

Nihanja v kmetijstvu

Zavarovanje v kmetijstvu je posebna zgodba. Stopnja zavarovanja je močno odvisna od deleža sofinanciranja države, višine odbitnih franšiz in premijskih stopenj, pravijo na Zavarovalnici Triglav. »Število zavarovanih površin se je povečevalo med letoma 2006 in 2009, ko je tudi država postopoma zviševala delež sofinanciranja vse do 50 odst. premije. V letu 2010 smo zaznali upad zanimanja za ta zavarovanja, tudi zaradi višjih franšiz, ki smo jih uvedli zaradi visokih izgub.«

Leta 2009 je bilo tako v Sloveniji zavarovanih več kot 73.000 ha obdelovalnih površin, leto kasneje pa le še 55.000 ha. Ko je dvigu premij in uvedbi odbitnih franšiz leta 2014 sledilo še zmanjšanje subvencij za zavarovanja, se je obseg zavarovanih površin še dodatno zmanjšal. Najprej na 38.000 ha, leta 2016 pa celo na 36.000 ha. Lani se je delež državnega sofinanciranja zavarovalnih premij spet začel povečevati, ni še na nivoju izpred desetletja, kar se odraža tudi v obsegu zavarovanih kmetijskih površin. Teh je bilo lani 45.000 ha, kar je toliko kot leta 2005, ko sofinanciranja zavarovanja še ni bilo.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista z dne 21. junij 2018.