© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Za 9 milijonov € naložb
Čas branja 6 min.

Šentjernej kot središče na osi mestnih občin Novo mesto in Krško


dolenjski-list
Lidija Markelj
15. 8. 2025, 05.50
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

»Šentjernej se razvija in sledi ambiciji in dolgoročni viziji, da se krepi kot drugo središče na osi mestnih občin Novo mesto in Krško. Želimo biti neko drugo središče na področju kulture, športa in upravnih storitev.«

_IGP1431.jpg
L. Markelj
Jože Simončič, župan Občine Šentjernej, se veseli nadaljnjega razvoja občine.

Tako je na novinarski konferenci ob Jernejevem ob predstavitvi aktualnih projektov in načrtov naložb povedal prvi mož občine Šentjernej Jože Simončič.

Pohvalijo se lahko s kar 9 milijoni evrov investicij v zadnjem letu, tudi po zaslugi mnogih nepovratnih sredstev.

Štiri največje naložbe so: nova športna dvorana, Resslov most, gradnja vodovoda in vodohrana Šmarje ter postavitev treh sončnih elektrarn na javne objekte.

Dvorana, pa še šolski atrij

Po županovih besedah gradnja športne dvorane s tribunami in vso infrastrukturo na mestu stare pri osnovni šoli, ki se je začela lani maja, lepo napreduje. Gradbeno obrtniška dela se zaključujejo s strojnimi in elektro instalacijami, podpisana je pogodba za opremo in ta se že vgrajuje. Skupna vrednost vseh del je 6 milijonov evrov, so pa uspeli z Eko sklada, gospodarskega ministrstva in Fundacije za šport pridobiti 1,9 milijonov evrov. Dvorana bo predvidoma dokončana konec leta, decembra želijo pridobiti uporabno dovoljenje, sledi ureditev okolice v zimskih mesecih.

»Vzporedno smo začeli prenavljati šolski atrij zaradi težav z meteorno in fekalno kanalizacijo, v naslednjem letu pa sledi celovita prenova igrišč med dvorano in atletsko stezo ter nogometnim stadionom. Celotna športna infrastruktura, vezana na šolo in okolje, bo potem dokončana in povezana s Šentjernejsko učno potjo,« pove Jože Simončič.

Resslov most do konca leta

Leto dni mineva od postavitve temeljnega kamna za gradnjo novega Resslovega mostu čez reko Krko v Mršeči vasi, ki naj ga naredili do konca leta.

»Investicija morda kak mesec zamuja, saj so bila v začetku dela vezana na in pod strugo reke, in gradbinci so bili izpostavljeni visokim vodam. Zdaj se vse dela nad vodo, postavljajo se opaži, pridejo armature, sledi betoniranje in dokončanje,« pove župan in doda, da se bo vzporedno porušil stari most, ki je zdaj zaprt, graditi pa se bo začela nevezovalna cesta na obeh straneh mostu, tako da bo lahko potekal promet čez nov most.

most, mrseca-vas, gradnja
L. Markelj
Gradnja novega mostu čez Krko v Mršeči vasi napreduje - zdaj se vse dela nad gladino vode.

V letu 2026 se izvede še prenova cestne infrastrukture od mizarstva Cvelbar do križišča v Zameškem. Skupna vrednost slednjega bo 3,2 milijona evrov, sam most pa bo stal 2,3 milijona evrov. "Razpis za izvajalca ceste še pripravljamo,« je povedal Simončič in poudari, da bo Mršeča vas in vse okoliške vasi onstran Krke končno dobile ustrezno povezavo z občinskim središčem.

Skrb za vodooskrbo

Ključni projekt za zanesljivo oskrbo s pitno vodo zlasti za Šentjernej in okolico je gradnja vodovoda in vodohrana Šmarje, za kar je občina prejela 642 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Celotna naložba je ocenjena na 1,4 milijona evrov.

Zgrajenega bo več kot štiri kilometre novega v devetih odsekih vodovoda, 100 kubičnih metrov zmogljiv vodohran – ponoči se bo tako lahko shranilo čim več vode za potrebe industrije in gospodarstva – ter vodarno za pripravo pitne vode v Drči.

»Trenutno smo v postopku izbire izvajalca del, z investicijo pa začnemo takoj jeseni, dokončali pa jo bodo do pomladi leta 2026,« je razkril župan.

Čim več lastne elektrike

V preteklosti je občina Šentjernej vse javne objekte v občinski lasti (šolo, podružnico v Orehovici, zdravstveno postajo, kulturni center) energetsko sanirala in so prešli iz energenta olje ali plin na elektriko, ki je zdaj prevladujoč.

»Logično nadaljevanje je, da si zagotovimo čim več lastne elektrike in tako znižamo stroške za energijo, ki jo plačujemo iz občinskega proračuna. S projektom smo bili uspešni pri pridobivanju nepovratnih sredstev – naložba je vredna 480 tisoč evrov, pridpili pa so 321 tisočakov".

Gre za sončne elektrarne na strehi osnovne šole oz. nove športne dvorane in delu stare, na vrtcu, kulturnem centru. Skupna moč bo 440 kilovatov.

Z investicijo pričnejo ta mesec in če bodo vremenske razmere dopuščale, bo končana v mesecu dni. Občina Šentjernej se je razveselila tudi uspeha pri pridobivanju nepovratnih sredstev za kanalizacijo v Dolenjem Maharovcu in Dolenji Stari vasi v višini 545 tisoč evrov. Naložbe so skoraj dokončane.

Obnova vodovoda skupne projekt s sosedami

Jože Simončič je med prihajajočimi projekti izpostavil naložbo v vodooskrbo, pri čemer so se poenotili s sosednjimi občinami Škocjan in Šmarješke Toplice.

V šentjernejski občini gre za novogradnjo vodovoda v sedmih naseljih - Gorenja Gomila, Pristavica, Breška vas, Čadraže, Hrvaški Brod, Zameško in Mršeča vas – ki se napajajo iz vodovodnega sistema Jezero v šmarješki občini.

»Za izvajalca smo izbrali GPI d.o.o., ki je pričel s pripravo dokumentacije, potrebno je pridobiti vsa zemljišča in gradbeno dovoljenje ter denar,« pove župan.

Nove polnilnice za električna vozila, tržnica …

V občini Šentjernej bodo dobili tudi nove polnilnice za električna vozila. Skupaj z Elektrom Ljubljana so se odzvali na razpis okoljskega ministrstva in če bodo uspešni, bodo dobili osem do deset novih polnilnih mest. Postavili jih bodo med zdravstveno postajo, osnovno šolo, kulturnim centrom in na parkirišču pri pokopališču. Sedaj imajo dve ter eno interno pri občini, nekaj jih imajo tudi zasebne gospodarske družbe.

Za Sparom se dela komasacija

Uspešni so bili na LAS projektu Šentjernejska tržnica skupaj z Društvom vinogradnikov Šentjernej in Društvom kmetic Šentjernej, aktivni so pri nadaljnji pripravi sprememb občinskega prostorskega načrta ,ki je za razvoj Šentjerneja zelo pomemben. Trenutno se izvaja komasacija zemljišč na območju za Sparom, kjer je bil sprejet OPPN.

»Računamo, da bi bila prihodnje leto končana in bi lastniki končno pridobili gradbene parcele za gradnjo,« pove Jože Simončič in doda, da nadaljujejo aktivnosti na gospodarski coni Mokro Polje. Naročajo geološke raziskave za 17 hektarjev, da vidijo, kakšno je stanje zemljišč.

Na osrednjem občinskem pokopališču bodo tudi uredili vse potrebno za raztros pepela, česar sedaj nimajo, ter za ureditev novih grobnih polj.

Več vlaganj v ceste in kanalizacijo

Tudi na ceste niso pozabili v občini Šentjernej, čeprav so investicije v cestno infrastrukturo sedaj po besedah župana zaradi večjih projektov morda malce zaostale. Vlaganj bo v prihodnje več, vse do leta 2028. Med drugim bo treba urediti krožišče pri šolskem igrišču, občinska prometna strategija je pripravljena.

Na področju vlaganja v fekalno kanalizacijo pa v šentjernejski občini čakajo na bolj odločno podporo države in EU.

»Računali smo na obljub države, da bodo na voljo sredstva iz kohezije tudi za aglomeracije pod 2 tisoč populacijskih enot, do česar ni prišlo. Podeželske občine z večino manjših aglomeracij smo ostale tako same pri vlaganjih, tovrstna opremljanja pa so zelo draga in brez nepovratnih sredstev tu premikov ni za pričakovati,« jasno pove Jože Simončič.

Protipoplavna zaščita

V okviru načrta za okrevanje in odpornost bi morala Direkcija RS za vode že lani začeti urejati vodotok Kobila, s čimer bi poskrbela za protipoplavno zaščito petih šentjernejskih vasi. Protipoplavni ukrepi zajemajo zemljišča ob Kobili od Šentjerneja do območja nad Gorenjim Vrhpoljem.

Župan pove, da je občina storila vse potrebno, so pa razočarani nad državo zaradi časovne dinamike. Zdaj je objavljen razpis za izvajalca del za prvo fazo od Šentjerneja do zadrževalnika, druga faza, ki bo verjetno financirana iz drugih virov, pa se še projektira.

Operativni gasilci z novo opremo

Na področju požarne varnosti so tudi letos nadaljevali naložbe in sicer 100 tisoč evrov v novo gasilsko tehniko. Letos je prišlo na vrsto PGD Maharovec, ki je dobilo novo vozilo.

»Vesel sem tudi odločitve GZ Šentjernej, da 130 tisoč evrov nameni za nakup osebne specialne varnostne opreme za 80 operativnih gasilcev,« pove župan.

Omeni tudi načrtovano ustanovitev zavoda za kulturo, šport in turizem v prihodnjem letu, da bi upravljalo s kulturnim centrom, novo športno dvorano, stadionom. Želijo, da nov zavod bolj aktivno pristopi k pripravi programov na vseh področjih, zlasti pri turizmu.

Župan je na novinarski konferenci omenil tudi težave z romsko skupnostjo, zapuščenimi živalmi itd.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.