· Gospodarstvo

Iz Premogovnika Velenje so sporočili, da je njihova hčerinska družba PLP, lesna industrija prenovila certifikat kakovosti ISO 9001, s katerim se ponaša že 25 let. Certifikat je zelo pomemben tudi za sodelovanje na javnih razpisih doma in v tujini. Podjetje ima tudi certifikata FSR in SURE, letos mu je mednarodna bonitetna hiša Dun & Bradsteet podelila še platinasti certifikat bonitetne odličnosti, ki pomeni, da sodi med najbolj zanesljive slovenske družbe.

· Gospodarstvo

V drugi fazi gradnje ŠRC Rogašovci, ki bo potekala v letih 2024 in 2025, je predvidena rekonstrukcija dotrajanih športnih igrišč, ohranilo se bo le nogometno igrišče z umetno travo, na novo se bodo uredile površine za atletiko, to so krožna atletska steza v dolžini 300 metrov, prostor za met krogle ter prostori za skok v daljino, skok v višino, troskok in skok v višino s palico.

· Gospodarstvo

V Gornji Radgoni aktivno poteka obnova stavbe Javnega zavoda Knjižnica Gornja Radgona.

Slovenija je med najuspešnejšimi državami v Evropi pri doseganju okoljskih ciljev na področju ločenega zbiranja odpadkov in reciklaže. O uvedbi kavcijskega sistema, o kateri razmišlja naša vlada, smo se pogovarjali s Sebastijanom Zupancem, direktorjem komunalne zbornice Slovenije.

· Finance

Razmere na trgu dela so že nekaj časa izjemno ugodne, ob rekordno nizki brezposelnosti pa pada tudi število prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost. Glede na vrhunec epidemije covida-19 leta 2020 je nižje za polovico, sredstva, ki jih država nameni za nadomestila in prispevke do upokojitve, pa so se znižala za več kot tretjino.

· Finance

Po predlanski izgubi in manjšemu obsegu čistih prihodkov od prodaje so v zreški družbi GKN Driveline Slovenija lani spet poslovali bolje, je razvidno iz njenega nedavno objavljenega letnega poročila. Za letos napovedujejo rahel padec prodaje in spet pozitiven izid poslovanja. Načrtujejo tudi za malo manj kot štiri milijone evrov naložb, predvsem v nakup nove opreme.

· Gospodarstvo

Pri določanju trase se najbolj zapleta na skupaj 27 kilometrih odsekov predvsem na območju občin Črenšovci in Ljutomer. Na preostalih približno 18 kilometrih, za katere je že sprejet državni lokacijski načrt, pa je končanje del možno in izvedljivo do junija 2026

· Gospodarstvo

Na festivalu mitraizma, ki poteka na Ptuju, so njegovi snovalci ob predstavitvi povedali, da je njihov cilj povečati vedenje o mitraizmu in ptujskih mitrejih, izjemnem bogastvu, s katerim se lahko pohvalijo le redki na svetu, hkrati pa povečati tudi obisk teh znamenitosti. O Ivanu Tušku, upokojenem arheologu, konservatorju svetniku, edinem še živečem arheologu na svetu, ki je odkril zadnji ptujski mitrej, so govorili kot o svetovni legendi. Na Ptuju so do danes odkrili pet mitrejev. Mitrov kult je bil v Petovioni najbolj razširjen v 3. stoletju, ko se je mesto širilo in pridobilo nove prebivalce.

· Gospodarstvo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec minulega tedna objavilo javni razpis za podintervencijo izmenjava znanja in prenos informacij za leti 2024 in 2025. Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša 1,5 milijona evrov. Objavilo je še razpisa za odpravljanje zaraščanja in za usposabljanje svetovalcev.

· Turizem

V naselju Mala Polana v občini Velika Polana ob Copekovem mlinu gradijo tematski park, prenočišča in gostinsko ponudbo. Nova turistična destinacija ob tem predindustrijskem mlinu zgodovinske in etnološke vrednosti, ki jo gradi občina, bo obsegala približno sedem hektarjev površin. Po napovedih župana Damjana Jaklina bodo park odprli novembra letos.

· Gospodarstvo

Občina Kobilje letos obeležuje 30 let obstoja.

Ko je država leta 2022 prodala žirovsko tovarno obutve, se je takratni prvi mož DUTB Franci Matoz pohvalil, da so se s češkim kupcem dogovorili tudi za zaveze, ki jih bo moral ta spoštovati. Toda zavez v resnici nikoli ni bilo.

Pri Babičevem mlinu v Veržeju je bila okrogla miza, posvečena tradiciji mlinarstva s poudarkom na lokalni samopreskrbi in pomenu za socialno kohezijo.

· Gospodarstvo

Edini še delujoči mlin na Muri je treba ohraniti za nadaljnje generacije in najti sožitje med tradicijo in novimi priložnostmi.

· Gospodarstvo

Lanske avgustovske poplave so v podjetju KLS Ljubno povzročile za več kot 100 milijonov evrov škode. Ob zastoju proizvodnje zaradi poškodovanih prostorov, materialov ter strojev in opreme v podjetju kupcem niso mogli dobavljati izdelkov. Številni so si bili prisiljeni poiskati nove dobavitelje, zato je KLS Ljubno v tem času izgubilo veliko naročil. »Računamo, da se bodo vrnila konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta,« pravi ustanovitelj Bogomir Strašek, ki je januarja podjetje predal v roke novemu vodstvu iz ožje družine. V vodilnem evropskem proizvajalcu zobatih obročev za zagon in pogon avtomobilov trenutno deluje približno 70 odstotkov proizvodnje. Predvidoma do konca letošnjega leta bodo končali gradnjo dela stavbe, ki bo nadomestil del začasno obnovljenih prostorov. V bližnji prihodnosti želijo na varnem mestu v neposredni bližini podjetja zgraditi tudi novo halo za proizvodnjo novega programa.