Živali / stran 66
Tino Gaber smo nekoč poznali kot misico in estradnico, nato pa je njena pot peljala nekoliko stran od medijev, a to še ne pomeni, da je v tem času počivala. Nasprotno. Postala je lobistka, deluje pa tudi kot sociologinja, vplivnica in velika zagovornica živali. Za piko na i je zdaj zajadrala še v voditeljske vode.
Pomlad je na plano priklicala tudi žuželke, vse od pridnih čebel in čmrljev, ki skrbijo za opraševanje in že pridno nabirajo med, pa do manj zaželenih, kot so recimo sršeni. So si ti v bližini vašega doma naredili gnezdo? Kako ukrepati?
Srečen konec za račjo mamo in njenih dvanajst otrok.
Februarja letos so na zgradbi na Kerenčičevem trgu 1 že poskrbeli za ureditev gnezda štorkelj na dimniku zgradbe, kamor so se štorklje že vrnile. Zgradba pa ne daje nastanitve le štorkljam. V zgornjem delu pročelja so si svoja gnezda namreč ustvarile tudi mestne lastovke.
Potem ko v gnezdu na osrednjem trgu v Trnovski vasi vse do lani kar tri leta ni bilo mladičev, bo novemu paru, kot kaže, tudi letos uspelo.
V Sloveniji ima danes že skoraj vsako večje mesto pasji park. Pred dobrim letom so ga odprli tudi na Ptuju, kot ograjeno površino začasnega značaja na zemljišču Podjetja za stanovanjske storitve Ptuj ob Potrčevi cesti, kjer se bo v prihodnosti gradilo. Do takrat pa ga ima v brezplačni uporabi MO Ptuj na podlagi sklenjene pogodbe. Prostor je namenjen osnovni socializaciji psov in druženju lastnikov psov, na katerega le-ti vstopajo na lastno odgovornost.
Družina Bešter že 25 let skrbi za oddajo, in tudi revijo, v kateri uživajo vsi ljubitelji živali in štirinožnih prijateljev.
V okolici Spodnje Idrije so v soboto popoldne opazili medvedko z mladičema.
Policisti bodo oba kazensko ovadili.
Zaradi strela je vrana Vilma poginila. Neznanec, ki je nosil lovska oblačila, pa je pod dejanju odšel neznano kam.
Radio Aktual Kum bo skupaj z Veterino in trgovino Tačka poskrbel za vaše hišne ljubljenčke.
Družinsko podjetje iz Bolehnečicev v Prlekiji bo letos praznovalo 25 let
Inteligentni morski sesalci so poleg človeka edina do zdaj znana vrsta, ki pozna koncept "članstva v skupini".
To leto nam streže z obilnim deževjem, kar ima že prve posledice tako na trati, poljih, travnikih, zelenjavnih vrtovih kot v sadovnjakih. Da bi si zagotovili čim boljši pridelek, moramo ukrepati takoj oziroma pravočasno. Le tako bomo s pridelkom zadovoljni.
Metka Demšar Goljevšček in njen mož Alexander Goljevšček sta leta 2001 prišla s svojima konjema (Bolerom in Nordom) v Starošince, kjer uresničujeta svoje poslanstvo – pomagati drugim. V ta namen sta pred 15 leti začela na kmetiji izvajati terapije s konji. Takrat sta orala ledino na tem področju, saj so bile tovrstne terapije pred več kot desetletjem v Sloveniji še v povojih. Metka je dodatno znanje pridobivala na Švedskem, kjer so bile te terapevtske storitve že dobro razvite in sprejete med ljudmi. In tako je postopoma v okviru zavoda Nazaj na konja nastajal Konjeniški park Starošince – oaza miru in sprostitve za družine.
Na travniških površinah v okolici Veržeja se te dni bohotijo dišeče narcise oziroma po prleško fünkešnice. V Sloveniji so precej redke in zato uvrščene na rdeči seznam ogroženih rastlin. Na zavarovanih rastiščih v Prlekiji so množično zacvetele, od daleč so travniki videti kot bele poljane. Turistično društvo Veržej na lokacijah z opozorilnimi tablami obvešča, da je narcise prepovedano trgati in izkopavati. Glavni vzroki za njihovo ogroženost so zaraščanje površin, melioracija, izkopavanje ter obilnejše gnojenje. Rastlina je bila zavarovana že leta 1949, poleg Veržeja pa so množična nahajališča narcis še v Karavankah pod Golico, nad Kolpo na Kočevskem, na Slavniku in na Vremščici.
Bobra, tega velikega glodavca, ki lahko tehta tudi 30 kilogramov in zato velja za drugega najtežjega na svetu, so naši predniki iztrebili že pred dvesto leti. Lovili so ga za meso, predvsem pa ni bil v milosti zaradi svoje nočne dejavnosti, ko je podiral drevesa in kradel koruzo s polj.