Pixabay

Še pred desetletjem je veljalo, da so bolezni, kot sta steklina ali mačja kuga (mačja panlevkopenija), stvar preteklosti.

Danes pa veterinarji v Evropi znova opažajo posamezne primere bolezni, ki smo jih že skoraj pozabili. To nam lahko služi kot opomnik, kako krhko je ravnovesje med človekom, živaljo in boleznijo.

Zakaj se nevarne bolezni vračajo?

Po ocenah Evropske agencije za varnost hrane (EFSA, 2024) in Svetovne veterinarske organizacije (WSAVA) se v zadnjih letih opaža nekoliko nižja zaščitenost živali proti nekaterim nalezljivim boleznim.

Vzroki so različni:

• spremembe v potovalnih navadah ljudi,
• nižji delež precepljenosti,
• uvoz rešenih psov iz tujine,
• daljša obdobja brez obiska veterinarja ter
• prepričanje, da določene bolezni “pri nas več ne obstajajo”.

A narava ne pozablja – virusi in bakterije ostajajo v okolju, v prostoživečih živalih ali v živalih, ki prihajajo iz drugih držav.

Pexels

Nekoč premagane, danes znova prisotne

Steklina

Po podatkih Evropskega centra za nadzor bolezni (ECDC) je Evropa med najbolj uspešnimi regijami pri nadzoru stekline, vendar se posamezni primeri še vedno pojavljajo, predvsem zaradi uvoza necepljenih živali iz tujine in slabše precepljenosti domačih.

Steklina je ena najnevarnejših zoonoz – bolezni, ki se prenaša tudi na ljudi, ko se enkrat razvije, pa je vedno smrtna. Prav zato je nadzor nad steklino ključen tako za živali kot ljudi.

Raziskava, objavljena v Journal of the American Veterinary Medical Association, je pokazala, da je v primerjavi z necepljenimi živalmi pri cepljenih psih kar 130-krat, pri cepljenih mačkah pa 94-krat manj verjetno, da bodo zboleli za steklino.

Živali

Potrebuje (tudi) vaš pes vitaminske dodatke?

Modelne študije, objavljene v reviji PLOS Biology, dodatno potrjujejo, da je pojavnost stekline obratno sorazmerna z deležem nedavno cepljenih psov v določenem območju – večja kot je precepljenost, manj možnosti ima virus, da se širi v skupnosti.

Zato vzdrževanje zaščite pred steklino ni pomembno le za posameznega psa ali mačko, ampak tudi kot del širšega javnozdravstvenega sistema.

Pixabay

Mačja kuga (mačja panlevkopenija)

Gre za zelo nalezljivo virusno bolezen, ki povzroča hudo izčrpanost in krvavitve v prebavilih. Najbolj prizadene mlade, necepljene mačke, pri katerih se bolezen pogosto razvije nenadno in ima težji potek.

Čeprav je bila dolgo redka, so se po poročilih iz Italije, Hrvaške in Madžarske (Journal of Feline Medicine & Surgery, 2024) primeri ponovno pojavili v posameznih zavetiščih in kolonijah prostoživečih mačk, kar kaže, da virus v populaciji še vedno kroži. Tudi v Sloveniji v zadnjem času veterinarji opažajo povečan pojav bolezni pri mačkah, zlasti pri mladičkih, za katere je bolezen tudi najbolj nevarna in pogosto smrtna. Večkrat se pojavi več primerov na enem področju, kar pomeni prisotnost virusa nekje v okolju.

· Živali

Znaki, da vaša mačka trpi ob menjavi letnega časa

Znanstveni molekularni testi so dodatno razkrili, da se virus mačje kuge lahko pojavi tudi v možganskem tkivu mačk, pri katerih niso našli drugih povzročiteljev bolezni (ResearchGate, 2021). To potrjuje, da je virus morda prisoten v okolju dlje, kot domnevamo, in da lahko neopazno kroži med občutljivimi živalmi.

Čeprav bolezen danes redko povzroča večje izbruhe, strokovnjaki opozarjajo, da je vzdrževanje visoke zaščitenosti ključno za preprečevanje ponovnih širitev virusa.

Pixabay

Pasji parvovirus

Pasji parvovirus je zelo odporna in nalezljiva bolezen, ki povzroča hudo drisko, bruhanje in dehidracijo, kar je predvsem pri mladičih pogosto usodno. Virus v okolju preživi več mesecev in se prenaša prek tal, obutve ali predmetov, ki pridejo v stik z okuženo živaljo.

Veterinarji opažajo porast primerov pri uvoženih psih, predvsem mladičih iz držav jugovzhodne Evrope, kjer je nadzor nad boleznimi pogosto slabši (Veterinary Microbiology, 2023). Že ena okužena žival lahko sproži lokalni izbruh – še posebej tam, kjer je delež zaščitenih psov nizek.

Študija, objavljena v PubMed Central (PMC, 2024), potrjuje, da so uvoženi, necepljeni psi glavni vir ponovnega vnosa parvovirusa v okolja, kjer je bila bolezen prej pod nadzorom. Pasji parvovirus tako ostaja opomin, da osnovna zaščita ni stvar pretirane previdnosti, temveč del odgovorne skrbi za zdravje psov in širše skupnosti.

· Živali

Kaj sploh pomeni čipiranje hišne živali

Leptospiroza

Leptospiroza je bakterijska bolezen, ki prizadene tako živali kot ljudi. Povzročajo jo bakterije rodu Leptospira, ki se razmnožujejo v toplem in vlažnem okolju, zato se najpogosteje pojavlja po obilnih padavinah in poplavah ter nasploh med poletnimi meseci.

Pri psih se prenaša predvsem z urinom okuženih glodavcev ali onesnaženo vodo. Znaki so utrujenost, povišana temperatura in bruhanje, bolezen pa lahko napreduje v okvaro jeter in ledvic, ki je lahko usodna.

V Sloveniji bolezen redno spremlja NIJZ, največ primerov pa beležijo od maja do septembra, zlasti v območjih s stoječo vodo. ECDC (2024) poroča, da je število primerov v Evropi v zadnjih letih v porastu – deloma zaradi podnebnih sprememb in širjenja glodavcev.

Ker je tudi leptospiroza zoonoza, ima zaščita psov širši pomen: preprečuje širjenje okužb tudi na ljudi. Strokovnjaki (Veterinary Research, 2023; Parasites & Vectors, 2025) poudarjajo, da je najpomembnejši ukrep preprečevanje stika z okuženimi viri, predvsem v toplejših in vlažnih obdobjih.

Trije ključni razlogi za širjenje nalezljivih bolezni

Čeprav se zdi, da smo mnoge bolezni pri psih in mačkah že premagali, narava hitro pokaže, da popolne zmage ni. Ko se zaščita v populaciji zniža ali se spremeni okolje, se ustvarijo pogoji, v katerih se lahko povzročitelji bolezni znova pojavijo.

Pexels

Strokovnjaki navajajo tri glavne razloge:

Padec precepljenosti in zaščitenosti populacije

Ko delež zaščitenih živali v populaciji upade, se nalezljive bolezni lažje širijo. Visoka stopnja precepljenosti deluje kot zaščitni ščit – varuje tudi tiste pse in mačke, ki zaradi starosti, bolezni ali drugih razlogov ne morejo biti cepljeni.

Strokovnjaki to imenujejo čredna imunost – skupna odpornost, ki preprečuje, da bi se povzročitelji bolezni sploh lahko razširili v okolju. Žal je zgodovinski spomin včasih zelo kratek – le malokdo se še spomni, kako je bilo pred nekaj desetletji, ko cepljenja še ni bilo in so živali, predvsem mladički, množično poginjale za kužnimi boleznimi, ki jih danes zlahka preprečujemo s cepljenjem.

· Živali

Tihi ubijalec mačk: bolezen, ki jo pogosto odkrijemo prepozno

Uvoz živali iz držav z nižjo zaščitenostjo

V zadnjih letih v Slovenijo prihaja vse več psov in mačk iz tujine, predvsem iz držav z nižjo stopnjo nadzora nad nalezljivimi boleznimi. Takšne živali so lahko že okužene ali pa nimajo popolne zaščite, kar pomeni večje tveganje za vnos bolezni v lokalno populacijo.

Zato veterinarji poudarjajo pomen preverjanja zdravstvenega statusa in dokumentacije živali pred prihodom v novo okolje.

Podnebne spremembe in širjenje prenašalcev

Višje temperature, mile zime in spremenjeni vremenski vzorci ustvarjajo ugodne razmere za prenašalce, kot so komarji, klopi in peščene muhe. Ti se danes pojavljajo že v regijah, kjer jih prej ni bilo.

S tem se povečujejo možnosti za pojav bolezni, ki jih ti insekti prenašajo – od lišmanioze do različnih viroz in bakterijskih okužb, ki lahko prizadenejo tako živali kot ljudi.

Pri nekaterih boleznih, ki se lahko prenašajo tudi z živali na človeka (zoonoze), ima zaščita domačih ljubljencev še širši pomen – pomaga namreč preprečevati širjenje okužb tudi na ljudi.

To je eden od razlogov, da organizacije, kot sta Svetovna veterinarska organizacija (WSAVA) in Evropski center za nadzor bolezni (ECDC), poudarjajo pomen odgovorne zaščite tako v korist živali kot javnega zdravja.

Kaj lahko storimo kot odgovorni lastniki?

Cilj ni širjenje strahu, temveč zavedanja, da bolezni niso izginile, temveč jih imamo pod nadzorom. Veterinarji svetujejo predvsem:

• redne letne preglede,
• cepljenje po priporočilih veterinarja,
• skrb za čisto okolje in pravilno prehrano,
• zaščito pred zajedavci in prenašalci bolezni,
• ter preverjanje zdravstvenega statusa živali, ki prihajajo iz tujine.

S tem ne ščitimo le posamezne živali, ampak pomagamo ohranjati ravnovesje v širši skupnosti.

Bolezni, ki so bile nekoč usodne za pse in mačke, danes večinoma obvladujemo – a ne zato, ker so izginile, temveč ker smo jih uspeli zamejiti.

Ko stopnja zaščite pade, se ta krhka meja hitro poruši. Zato je ozaveščanje, spremljanje in odgovorno ravnanje lastnikov ključno – ne kot obveznost, ampak kot del skrbi za zdravje naših kosmatih prijateljev in skupnosti, v kateri živimo.

· Živali

Tudi psi zbolevajo za rakom - prepoznajte znak za alarm