Nočni napadi lakote: sindrom nočnega prehranjevanja lahko vodi v težave
Večerni prigrizki niso nič nenavadnega – kos pice, piškot ali banana pred spanjem so marsikomu poznana navada.

Toda pri nekaterih ljudeh se ti pozni obroki spremenijo v resno motnjo hranjenja, imenovano sindrom nočnega prehranjevanja (Night Eating Syndrome – NES). Gre za stanje, ki ga medicina prepoznava kot resno težavo, povezano tako s spanjem kot s prehranjevalnimi navadami.
Kaj pravzaprav je sindrom nočnega prehranjevanja?
Ljudje s tem sindromom občutijo močno potrebo po hrani pozno zvečer ali sredi noči – tudi če sploh niso lačni. Prebudijo se lahko večkrat v eni noči, pogosto pa se ne zmorejo vrniti v spanec, dokler ne pojedo vsaj nekaj grižljajev. Največji delež dnevnih kalorij tako zaužijejo prav ponoči.

»Oseba ima občutek, da brez hrane ne bo mogla zaspati,« pojasnjuje dr. Michael Breus, klinični psiholog in strokovnjak za spanje.
Čeprav stanje prizadene manj kot dva odstotka ljudi, se najpogosteje pojavlja pri posameznikih s prekomerno težo, depresijo, anksioznostjo ali pri tistih, ki zlorabljajo alkohol in droge.
Prepoznajte simptome
Strokovnjaki opozarjajo na nekaj značilnih znakov:
- intenzivna lakota in prenajedanje v večernih urah,
- redna nočna prebujanja zaradi hrane,
- zaužitje vsaj četrtine dnevnih kalorij po večerji,
- pomanjkanje jutranjega apetita,
- težave s spanjem in nespečnost,
- slabo razpoloženje ponoči,
- občutki sramu in izgube nadzora nad hranjenjem.
Ker nočni obroki običajno vključujejo kalorično in sladko hrano, lahko sindrom vodi do pridobivanja telesne teže, sčasoma pa do resnejših bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, visok krvni tlak in povišan holesterol.

Zakaj pride do sindroma nočnega prehranjevanja?
Natančnega vzroka medicina še ne pozna, a raziskave kažejo na kombinacijo dejavnikov:
- moten cirkadiani ritem in hormonsko neravnovesje (zlasti leptina in serotonina),
- genetika,
- preskakovanje obrokov ali pretirano omejevanje hrane čez dan,
- povezava z drugimi duševnimi motnjami ali motnjami spanja.
Sindrom je izrazitejši pri ljudeh, ki pozno hodijo spat in zjutraj dolgo spijo.
Kako poteka diagnoza?
Zdravnik lahko uporabi vprašalnik o nočnem prehranjevanju, vas pozove k vodenju dnevnika spanja in prehrane ali opravi polisomnografijo, ki natančno spremlja dogajanje v telesu med spanjem.
Zdravljenje: kombinacija terapije in sprememb življenjskega sloga
Zdravljenje običajno vključuje kombinacijo psihoterapije in zdravil. Najpogosteje predpisani so antidepresivi iz skupine SSRI, ki vplivajo na serotonin in cirkadiani ritem, včasih pa tudi topiramat – zdravilo, ki zmanjša apetit.
Pomembno vlogo ima tudi kognitivno-vedenjska terapija, s katero pacient spremeni odnos do hrane in razvije nove vzorce spoprijemanja s stresom. Med dodatnimi pristopi strokovnjaki omenjajo še terapijo z močno svetlobo ter tehnike sproščanja mišic.
Če so prisotne druge motnje (npr. apneja v spanju ali depresija), je ključno najprej zdraviti osnovni vzrok.

Kaj svetujejo nutricionisti?
Nutricionistka Sandra Krstev Barać poudarja pomen rednega zajtrka – kljub temu, da osebe s sindromom zjutraj pogosto niso lačne. Ta naj vsebuje polnovredna žita, beljakovine (jajca, mlečne izdelke) ter sadje.
Priporoča tudi redne obroke čez dan in lažje večerje z beljakovinami in kompleksnimi ogljikovimi hidrati, ki preprečujejo nihanje sladkorja v krvi. Pred spanjem je lahko koristen tudi skodelica toplega kakava ali mleka z medom, ki spodbuja izločanje serotonina in hkrati zagotavlja minerale za sprostitev.
Kako si lahko pomagate sami?
- Ne preskakujte obrokov čez dan.
- V dom ne prinašajte sladkih prigrizkov, ki vas lahko premamijo ponoči.
- Poskrbite za dobro higieno spanja (7–8 ur spanja, mirno in temno okolje).
- Izogibajte se alkoholu in kofeinu pred spanjem.
- Bodite telesno aktivni čez dan.
- Spremljajte raven stresa in skrbite za svoje duševno zdravje.
E-novice · Njena
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se