Shutterstock

Čeprav vsi poznamo šale o blondinkah, je pred nekaj leti luč sveta ugledala raziskava, ki je celo potrdila, da naj bi bile svetlolaske povprečno nekoliko bolj inteligentne od drugih žensk. V tej analizi so udeleženci odgovarjali na vprašanja o naravni barvi las in reševali standardiziran inteligenčni test. Rezultati so pokazali, da so ženske s svetlimi, naravnimi lasmi dosegle povprečni IQ 103,2, rjavolaske 102,7, rdečelaske 101,2 in temnolase 100,5. 

A avtorji študije in poznejše analize so nemudoma opozorili, da so razlike tako majhne, da jih ne moremo smatrati drugače kot statistično nepomembne. To pomeni, da ne moremo trditi, da so svetlolaske inteligentnejše, lahko pa potrdimo, da zagotovo niso nič manj inteligentne od drugih. 

Poleg tega nekateri avtorji izpostavljajo, da je ena od možnih razlag te navidezne prednosti to, da so svetlolaske v omenjeni raziskavi pogosteje odraščale v okolju, ki jim je nudilo več intelektualnih spodbud. To kaže, da za inteligenco zagotovo ni pomembna pigmentacija las, temveč okolje, v katerem odraščamo, kjer zagotovo prednjačijo kakovost vzgoje, okolje in izobrazba. 

Čeprav so to rezultati ene izmed obsežnejših analiz, večina znanstvene in psihološke stroke poudarja, da ni znanstvenih dokazov, ki bi potrdili, da lasje same po sebi vplivajo na inteligenco ali sposobnosti mišljenja. 

Profimedia

Zakaj stereotipi vztrajajo: Psihologija zaznave in družbeni učinek

Kljub znanstveni odsotnosti povezave med barvo las in inteligenco so stereotipi še vedno prisotni. Raziskave kažejo, da barva las in dolžina las pogosto vplivata na to, kako ljudje presojajo tuje osebnostne lastnosti: privlačnost, starost, živahnost, potencial za zvezo ali materinstvo. Svetli lasje so pogosto povezani z mladostjo, energijo in ‘lahkotnim’ videzom. Ti atributi se nezavedno lahko povežejo tudi z idejami, kot je odprtost, spontanost, družabnost. 

To pomeni, da v vsakdanjih interakcijah barva las, zlasti če je ta svetla ali modno urejena, lahko vpliva na to, kako nas dojemajo drugi. Vendar ta subjektivna ocena ne pove ničesar o resničnih sposobnostih, znanju ali inteligenci.

Tudi poskusi, ki so zamenjali barvo las pri isti osebi (npr. z barvanjem ali z lasuljo) in nato merili, kako drugače ljudje ocenjujejo osebo, so pokazali, da se percepcije o inteligenci kljub nespremenjenim realnim kognitivnim sposobnostim močno spreminjajo. Gre torej za družbeni konstrukt, pričakovanja in predsodke, ne za objektivne lastnosti.

Zakaj je ideja, da določena barva las pomeni višjo inteligenco, problematična

Prva težava se preprosto kaže v tem, da gre za preveč poenostavljeno, deterministično povezavo; kot da bi barva las lahko nadomestila izobrazbo, izkušnje, trud, okolje, osebnost. To je izraz pretežne vizualne sodbe, ki je lahko zavajajoča in škodljiva.

Druga težava se skriva v tem, da stereotipi vplivajo na dejanske odločitve: na to, kdo dobi zaposlitev, kdo napredovanje, kdo priložnost. Če nekdo verjame, da so svetlolaske manj sposobne, lahko to negativno vpliva na izkušnje in samopodobo. Raziskovalci opozarjajo, da takšno diskriminacijo podžiga tudi javno kroženje mitov. 

Tretja težava pa je, da lahko posameznica sama, če verjame v ta mit, sebe ali svoje sposobnosti ovrednoti skozi nerazumne parametre, kar lahko vodi v negotovost ali podcenjevanje lastnih sposobnosti.

'Etična nemonogamija'

Odprte zveze postajajo vse pogostejše, a zahtevajo veliko čustvene zrelosti

Profimedia

Kaj danes govori znanost o inteligenci in barvi las

Moderna genetika je jasno pokazala, da je barva las rezultat kompleksne interakcije več genov, ki vplivajo na pigmentacijo. A tu ne moremo govoriti o ‘inteligenčnem genu’. Inteligenca je večdimenzionalna in zajema različne sposobnosti: abstraktno mišljenje, spomin, reševanje problemov, socialno inteligenco, čustveno zrelost, ustvarjalnost. Nobena raziskava ni dokazala, da kateri koli od teh vidikov korelira z naravno barvo las. Tako argument, da določena barva las pomeni inteligenco, ni le zavajajoč, ampak znanstveno neutemeljen.

Kaj to pomeni za ženske in družbo

Namesto da iščemo ‘najpametnejšo barvo las’, je bolj smiselno iskati vzroke, zakaj posameznice ne glede na barvo las dosegajo uspehe, gradijo kariero, razmišljajo kritično in živijo polno življenje.

Pomembno je, da zavestno zavračamo stereotipe in da cenimo ljudi po dejanjih, znanju, karakterju, ne po pigmentu. Tako ne ustvarjamo faktorja, ki ločuje ljudi po nepotrebnih merilih, ampak gradimo kulturo spoštovanja raznolikosti.

In če že razmišljate o spremembi barve las, naj bo to zaradi stila ali želje po spremembi in nikakor ne zaradi iluzije, da bodo s tem prišle tudi boljše misli, ali pa da se bo zato zvišal inteligenčni faktor.