Pexels

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V lanskem letu je bilo po podatkih študije Evropski državljani in intelektualna lastnina 11 odstotkov Slovencev zavedenih v nakup ponarejenega izdelka, v EU je bil delež takih prebivalcev malenkost nižji, okoli devetodstoten. Ponarejeni izdelki lahko pomenijo resno tveganje za varnost in zdravje prebivalcev, ob tem v sporočilu za javnost opozarja EUIPO.

Po podatkih skupne študije EUIPO in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ponaredki predstavljajo 6,8 odstotka uvoza EU, vredni so 121 milijard evrov. Pojavljajo se v vseh gospodarskih panogah, od kozmetike in igrač, vina in pijač ter elektronike do oblačil in pesticidov.

V času covida-19 je sicer zaskrbljujoče predvsem širjenje ponaredkov zdravil, kot so antibiotiki in sredstva proti bolečinam, ter drugih medicinskih proizvodov, kot so osebna varovalna oprema in zaščitne maske. Ponaredki poleg tveganj za varnost in zdravje pogosto potrošnike tudi udarijo po žepu, navajajo v EUIPO.

Pexels

V poročilu so izpostavili tudi digitalno piratstvo, ki je za kršitelje donosen trg. Ponudniki nezakonite IPTV, to je televizije prek internetnega protokola, v EU vsako leto zaslužijo skoraj milijardo evrov, s čimer oškodujejo ustvarjalce vsebin in zakonita podjetja.

V lanski raziskavi je sicer okoli osem odstotkov Evropejcev priznalo, da so v zadnjih 12 mesecih namerno uporabili piratsko spletno vsebino. V primerjavi z letoma 2017 in 2013 to pomeni le majhen padec, in sicer v višini dveh odstotkih točk. Delež potrošnikov, ki priznava uporabo nezakonitih virov, se povečuje med mladimi starostnimi skupinami in intenzivnimi spletnimi uporabniki.

Slovenija je ob Luksemburgu (18 odstotkov) s 17-odstotnim deležem prebivalcev, ki priznavajo dostopanje do piratskih vsebin, v samem evropskem vrhu. V Grčiji, na Poljskem in v Italiji je takih le šest odstotkov prebivalcev, v Romuniji pa štirje odstotki.