Primož Lavre

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Slovenski glasbenik Steffanio, ki ga je širša javnost spoznala kot člana priljubljene zasedbe Game Over, pozneje pa New Game Over, je v svoji karieri ustvaril številne pesmi in se uveljavil tudi kot avtor besedil. Za njegovo prepoznavno energijo pa se skriva težka življenjska preizkušnja, ki je močno spremenila njegov pogled na življenje. Leta 2013 je zbolel za rakom in prestal kemoterapijo, dobro desetletje pozneje pa je svojo zgodbo prelil tudi v glasbo.

Celoten intervju je objavljen v reviji Reporter:

· Magazin

»Med kemoterapijo sem si govoril, da sem najbolj zdrav človek na svetu«

Iz izkušenj, ki so ga zaznamovale v preteklosti, med katerimi je tudi smrt nekdanje žene, ki je umrla ravno zaradi raka, je namreč nastala glasbena trilogija Hey Mr. President, Harmony in Feniks. Pesmi predstavljajo svojevrsten obračun s preteklostjo, hkrati pa odo življenju, ki ga je po bolezni začel dojemati povsem drugače. Zdaj je v velikem intervjuju za revijo Reporter predstavil svoj pogled na diagnozo in zdravljenje. 

»Glavna zgodba je pravzaprav to, kako me je zaznamoval rak oziroma bolezen in kako se je moje življenje spreminjalo v vseh teh letih. Leta 2013 sem se boril z rakom, imel sem kemoterapijo, poskusil sem milijon drugih stvari, tudi alternativnih pristopov, predvsem pa sem takrat spremenil način razmišljanja. Ko sem 6. januarja 2014, na svete tri kralje, izvedel, da sem premagal raka, sem začel na novo živeti. Kot da bi se ponovno rodil. Imel sem ogromno energije, zelo so se mi spremenile vrednote. Saj ne, da sem bil prej slab človek, ampak prej sem veliko bolj živel na avtopilotu. Takrat pa sem zares začutil, da živim.«

Marko Delbello Ocepek

Ni želel pomilovanja

V času zdravljenja se je Steffanio zavestno obdal le z ljudmi, ob katerih se je dobro počutil. Kot pravi, si ni želel pomilovanja, ampak predvsem pozitivno energijo. »Nisem hotel, da bi se komu smilil. Zato sem se izogibal ljudem, ki so pretirano pomilovalni in pokroviteljski. Okoli sebe sem imel zelo majhen krog ljudi. Vse je bilo usmerjeno v pozitivno.«

Kemoterapija je na njegovem telesu pustila posledice, a pravi, da ga težave, s katerimi se je spopadal, psihično niso zlomile. »Stranskih učinkov kemoterapije je milijon. Imel sem migrenske glavobole, bolela me je hrbtenica, odstranili so mi žolčnik in tako naprej. Ampak niti v enem trenutku me ni sesulo. V glavi sem imel samo: »Samo ‘teraj’ dalje!««

S svojo zgodbo želi pomagati drugim

Izkušnja z boleznijo pa se danes ne odraža le v njegovi glasbi. Steffanio razmišlja tudi o ustanovitvi fundacije, s katero bi želel pomagati ljudem, ki se znajdejo v različnih življenjskih stiskah. Pri tem ne razmišlja zgolj o bolnikih z rakom, ampak predvsem o ljudeh, ki v težkih trenutkih potrebujejo podporo, občutek pripadnosti in upanje.

»O fundaciji razmišljam ravno zato, ker se mi zdi, da če sem že neko ime in ljudje poznajo mojo zgodbo, se mogoče celo počutim dolžnega nekaj narediti. Fundacija bi bila namenjena vsem. Ne samo ljudem, ki zbolijo za rakom, ampak vsem, ki so v stiski in morda potrebujejo samo pomoč, da naredijo neki preklop. Velikokrat se v življenju znajdemo sami. Tudi sam sem bil velikokrat tam in takrat bi mi zelo veliko pomenilo, če bi obstajal nekdo, ki bi mi lahko pomagal. Predvsem psihološko. Da ti da upanje. Ko človek človeku da upanje, je to največ. Nasmeh, občutek, da v stiski nisi sam. Da obstajajo možnosti, da lahko prideš iz brezna. V tem primeru govoriva o bolezni, ampak lahko gre tudi za kaj drugega. Da veš, da ni konec sveta, in imaš občutek pripadnosti.«

Rak je bil sicer v njegovi družini prisoten že dolgo pred njegovo diagnozo. Zaradi bolezni je izgubil vse štiri stare starše, nato pa je med vnuki zbolel prav on. »Z rakom sem bil povezan že prej, saj so zaradi njega umrli vsi štirje moji stari starši. Po obeh straneh sem najstarejši vnuk in zbolel sem jaz, nihče drug. Mogoče sem to podedoval. Iz vsega tega pa je prišlo obdobje, inspiracija, ko sem začutil, da moram to zgodbo dati svetu.«