Vesna Janković o težkih trenutkih: Bile so bitke, za katere vem samo jaz
Vesna Janković je ob 50. rojstnem dnevu objavila čustven zapis o življenjskih preizkušnjah, skritih solzah in ljudeh, ki so ji pomagali skozi težke trenutke.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nekdanja manekenka in podjetnica Vesna Janković je pred dnevi dopolnila 50 let, pomemben življenjski jubilej pa proslavila v družbi družine in prijateljev. Po praznovanju se je oglasila tudi na družbenem omrežju Facebook, kjer je objavila dolg in čustven zapis. V njem se je ozrla na prehojeno življenjsko pot, spregovorila o težkih trenutkih, solzah in osebnih bitkah, za katere javnost ni vedela, ter se zahvalila ljudem, ki ji stojijo ob strani.
»Petdeset let … Ko izgovorim to številko, se za trenutek ustavim in pomislim, koliko zgodb, spominov, solz, smeha, padcev in ponovnih vzponov je skritih za njo,« je začela svoje razmišljanje. Posebej ganljiv je bil del, v katerem je spregovorila o preizkušnjah, ki jih je prestajala daleč od oči javnosti.
»Življenje ni bilo vedno lahko. Bili so dnevi, polni sreče, ljubezni in nasmehov, pa tudi trenutki, ko je bilo treba biti močan, čeprav bi najraje obupal. Bile so solze, ki jih nihče ni videl, in bitke, za katere vem samo jaz. A prav vse to me je oblikovalo v osebo, kakršna sem danes.«
Posebna zahvala otrokoma in najbližjim
Vesna, ki ima iz zakona z Juretom Jankovićem dva otroka, sina Valla in hčer Julio, je v zapisu poudarila tudi pomen ljudi, ki so jo spremljali skozi življenje. »Danes vem, da največje bogastvo niso leta, ki jih imamo za seboj, ampak ljudje, ki se dotaknejo našega srca, spomini, ki ostanejo, in ljubezen, ki jo dajemo in prejemamo.«
Ob tem se je zahvalila vsem, ki so se ob njenem jubileju spomnili nanjo in ji namenili lepe želje. Posebno zahvalo je namenila otrokoma Vallu in Julii ter Renatu, ki ga je v zapisu poimenovala »naš Renato«.
V novo desetletje z nekaj brazgotinami na duši
Ob koncu zapisa je Vesna Janković poudarila, da danes na življenje gleda drugače kot nekoč. Pri petdesetih ji veliko več kot sama številka pomenijo odnosi, dragoceni trenutki in hvaležnost za vse, kar je doživela. »Če me je življenje česa naučilo, me je tega, da nič ni samoumevno. Da je treba ljubiti, dokler imamo priložnost, odpuščati, ko zmoremo, in ceniti vsak nov dan, ki nam je podarjen.«
Svoj zapis je sklenila z besedami, ki pričajo o tem, kako močno so jo zaznamovale življenjske izkušnje.
»V novo desetletje stopam z nekaj več gubicami, z veliko življenjskimi izkušnjami, morda z nekaj brazgotinami na duši, a predvsem s srcem, polnim hvaležnosti. Nisem več tista, ki sem bila nekoč. Sem pa ženska, ki je marsikaj prestala, se veliko naučila in še vedno verjame v dobro, ljubezen in lepe trenutke, ki prihajajo.«