Osebni arhiv

»Večkrat sem rekla, da bom šla, ko se bom naveličala delati z otroki, v slonjo sirotišnico,« je v smehu priznala v oddaji Pogovori o prihodnosti, kjer je razkrila še, da je njena ljubezen do živali nekaj povsem resnega.

Med vsemi bitji pa jo še posebej očarajo žirafe.

»Tako poseben vzorec imajo, pa te njihove oči so tako lepe. Fasciniral me je tudi podatek, da zrastejo tudi po dva centimetra na dan. Kot nevrologinji pa so mi zanimive tudi zato, ker imajo najdaljše nevrone,« razlaga z navdušenjem.

Jon Razinger

Čeprav jo danes poznamo kot političarko in pediatrinjo, je bila njena prva ljubezen pravzaprav biologija.

»Vedno sem vedela, da bom šla nekam v naravoslovje. V srednji šoli sem bila prepričana, da bom delala v laboratoriju. In če bi me takrat vprašali, ali bi delala z ljudmi, bi rekla ne – z otroki pa sploh ne,« se zasmeji.

A kot dodaja: »V končni fazi je medicina tudi biologija ene živalske vrste – človeka.«

Do človeške vrste pa zna biti tudi precej samokritična. »Nismo najlepši, nismo največji in tudi najpametnejši očitno ne, saj bomo po vsej verjetnosti uspeli uničiti ta čudoviti planet,« pove brez olepševanja.