Razpad skupine Game Over je Steffania pahnil v depresijo
Steffanio je odkrito spregovoril o težkem obdobju po koncu skupine Game Over in razkril, zakaj je potreboval več let, da se je znova postavil na noge.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenska fantovska skupina Game Over je bila ustanovljena leta 2001 in se že s prvimi uspešnicami izstrelila med najbolj priljubljene glasbene zasedbe pri nas. Igra za 2, Ubila si del mene, Naj vedo in Nihče ni popoln so zaznamovale začetek novega tisočletja, Mark, Dennis in Steffanio pa so za svoje glasbene uspehe prejeli tudi zlato, platinasto in diamantno ploščo.
Na vrhuncu priljubljenosti se je njihova skupna zgodba leta 2005 nenadoma končala. Člani so se pozneje sicer znova združili in še danes nastopajo, Steffanio pa je zdaj v intervjuju za revijo Reporter razkril, kako močno ga je prvi konec skupine zaznamoval. Ob razpadu zasedbe se je namreč hkrati končalo tudi njegovo dolgoletno ljubezensko razmerje.
»Najbolj me je bolelo, ko smo šli leta 2005 narazen. Denis se je odločil za solo pot. Jaz sem naredil še en album, potem pa je bilo kar naenkrat vsega konec. Potekle so pogodbe z menedžerji, producenti in založbo. Začel sem lobirati pri drugih založbah, res sem se trudil, potem pa je vse padlo v vodo. Bilo je kar hudo, ko je šlo vse k vragu. Prišla je prava depresija. Do takrat je bilo to moje življenjsko delo in kar naenkrat sem bil izgubljen. Istočasno sem se razšel še s punco, v katero sem bil zelo zaljubljen. Želela sva se poročiti, imeti otroke … Depresija. Prava. Leta sem se pobiral.«
Spopadal se je tudi s paničnimi napadi
Težko obdobje pa ni bilo edino, ko je Steffanio potreboval pomoč. Razkril je, da ga že skoraj polovico življenja spremljajo tudi panični napadi, ki so se pred nekaj leti močno okrepili.
»Sem. Imel sem tudi težave s paničnimi napadi. Te imam že skoraj polovico življenja, pred tremi ali štirimi leti pa so se precej okrepili in takrat sem poiskal primerno pomoč. Mislim, da je to nekaj, kar bi potrebovalo 99 odstotkov ljudi, če mene vprašate. Ravno zaradi sistema in tempa življenja. Nekateri znajo stvari samo bolje potlačiti. Vsi smo krvavi pod kožo in vsi imamo neke demone v sebi.«
Danes o svoji izkušnji govori tudi zato, ker želi druge spodbuditi, da ob težavah ne ostanejo sami. »Rad bi ljudem sporočil, naj jih ne bo sram poiskati pomoči. Včasih se začnejo stvari odvijati v pozitivno smer ravno takrat, ko poiščemo pomoč.«
