Studio Sliki

Njena ideja, da bi znane operne napeve združila s tekaškim maratonom, je v času pandemije prerasla v dogodek, ki združuje glasbo, šport in srčnost. Dobrodelni operni maraton, ki ga letos pripravlja že drugič, ni le preizkus telesne in glasovne kondicije, ampak je predvsem dobrodelna zgodba o skupnosti, pomoči in moči povezovanja.

Irena Yebuah Tiran dobrodelno kombinacijo teka in opere pripravlja v nedeljo, 14. septembra. Tek se začne na Gradu Otočec, predviden cilj po opernih postajah pa je na Karlovškovem trgu v Šmarjeti okoli 14. ure.

Že kar kmalu na začetku kariere sem ugotovila, da je tek krasen šport, ki mi pomaga tudi pri pevski kondiciji. Ni finančno zahteven in izvajam ga lahko povsod.

Irena, kmalu vas čaka zdaj že tradicionalni dobrodelni maraton. Če greva po vrsti, kaj je bil trenutek, ko ste si rekli: »Operni maraton – to je to!«?

V času pandemije sem bila precej nesrečna, ker nisem mogla na oder. Poleg tega sem zaradi obilice prisilnega prostega časa opravila vse tekaške treninge, ki mi jih je predpisal moj trener Primož Kobe. In ko sem tako nekega dne tekla, se mi je utrnila misel, zakaj pa si ne bi ustvarila svojega odra kar na cesti? Ker se vedno trudim, da bi pomagala ljudem, ki potrebujejo pomoč, sem se odločila, da ne bom samo tekla in prepevala, ampak bom hkrati zbirala denar za mlade pevske in tekaške talente. Tako se je rodil Dobrodelni operni maraton.

osebni arhiv

Opera velja za »elitno umetnost«, tek pa za množičen šport. Vaše življenje je preplet glasbe in odra, kako pa se v njem znajdejo šport, tek in maraton?

Že kar kmalu na začetku svoje kariere sem ugotovila, da je tek krasen šport, ki mi pomaga tudi pri pevski kondiciji. Ni finančno zahteven in izvajam ga lahko povsod. Tudi ko gostujem, imam vedno v kovčku s seboj tudi tekaške copate! Ker nisem ravno človek discipline, si potem za cilj določim maratonsko tekmo, in sem »prisiljena« redno trenirati.

Je bil operni maraton sprva nora ideja, ki se je spremenila v resnost, ali ste od začetka vedeli, da boste to izpeljali?

V bistvu sem kar takoj verjela in vedela, da bom idejo izpeljala. Sicer je zorela dve leti, tako da smo prvi dobrodelni operni maraton ob pomoči zanesenjakov, ki so verjeli vame, in podpori župana občine Šmarješke Toplice Marjana Hribarja izvedli 5. junija 2022, na svetovni dan teka. (smeh)

Pela bom duet s svojo bivšo učenko Ano Berus, ki je postala krasna zdravnica in je na splošno čudovita oseba. Pela bom tudi s svojo dolgoletno prijateljico, s katero sva nastopili na več kot tisoč nastopih.

Tek je vztrajnost, opera pa strast. Kje se ti dve energiji srečata v vašem primeru?

Tudi opera je vztrajnost. Prav tako v teku lahko najdemo strast! Da se naučiš vse gradivo neke opere na pamet in si potem zapomniš tudi scensko postavitev, moraš biti kar vztrajen. Sploh pa se vztrajnost izkaže za nujnost pri vsakodnevnem glasovnem treningu. Kot sem že večkrat povedala, smo operni pevci tudi atleti. In s kakšno strastjo sem prvič pritekla v cilj berlinskega maratona, tudi težko opišem!

Kako se fizično pripravljate na 42 kilometrov in hkrati vokalno na operne arije?

Tekaški trening mi piše Primož Kobe. Nekaj treningov delam potem na način, da tečem, se ustavim, odpojem skladbo in tečem naprej. Seveda se najprej prepričam, da na »gmajni« ni nikogar, ki bi me slišal in mislil, da sem malo čez les. (smeh)

Boštjan Pucelj

Vas je bolj strah napora v nogah ali napora v glasilkah?

Zagotovo v nogah! Glasilki bosta zdržali. O tem sem prepričana. Sploh pa bom pela v družbi svojih prijateljev, kar mi bo dajalo dodatno samozavest.

Zakaj ste se odločili, da bo dogodek v duhu dobrodelnosti? Prvič ste zbirali sredstva za mlade operne in tekaške talente, kaj pa letos?

Prvič sem se odločila za podporo mladim talentom, ker vem, kakšna je ta pot. Ko si »poklican« za neko poslanstvo, bodisi na športnem bodisi na umetniškem področju. Letos januarja pa me je poklicala mama Afrika in intuitivno sem v sebi začutila, da bi tokrat želela pomagati otrokom, ki se svojih talentov morda še niti ne zavedajo ali pa jim socialno okolje ne omogoča, da bi jih razvijali. Zato bomo tokrat zbirali denar za Kulturno-izobraževalno društvo ELA, ki deluje v Keniji in Malaviju. Vodi ga Slovenka, Jana Dular Wang'ombe, ki jo osebno poznam že vrsto let.

Kako pomembno se vam zdi, da umetniki in športniki stopijo skupaj, ko gre za dobrodelnost?

Jaz tako in tako verjamem v moč skupnosti, v povezovanje. Mislim, da se lahko eni od drugih marsičesa naučimo. Morda umetniki discipline športnikov in športniki senzibilnosti umetnikov, za katero verjamem, da je za res vrhunske športne dosežke nujno potrebna. Ne rečemo kar tako »košarkarski virtuoz«!

Ste si kot mlada glasbenica želeli podobne podpore, kot jo zdaj nudite drugim?

Če sem iskrena, sem jo tudi imela. Ko sem začenjala svojo pot, mi je, poleg staršev seveda, ob strani stala tudi občina Novo mesto in imela sem državno štipendijo.

Kdo vse bo tekel in pel z vami?

Z mano bodo letos peli Katja Konvalinka, Ana Berus, Ana Pavlov Pervanje, Eva Černe Avbelj, Klemen Torkar, Marko Erzar, Igor Oražem, Žiga Lakner in prejemnica podpore prvega maratona ter študentka na berlinski univerzi za umetnost Ema Starešinič. Z mano bodo tekli moji »sotrpini« na prvem maratonu Slavko Jarc, Sebastian Pavlin, Andrej Zupan in dobitnik podpore prvega maratona Lovro Šimec, na kar sem še posebej ponosna. Tudi Klara Lukan je želela teči, a ravno takrat nastopa na svetovnem prvenstvu v Tokiu. Tudi nekateri od zgoraj naštetih pevcev bodo po petju obuli tekaške copate in se mi pridružili na trasi. Povabila sem tudi nekaj športnikov, a še čakam njihove potrditve.

Pripravili ste nabor znamenitih duetov in arij. Po kakšnem ključu ste sestavili program?

V bistvu sem izbrala samo tako imenovane ansamble, ker pač resnično verjamem v rek: »V slogi je moč!« Tako bo ves čas ob meni vsaj en pevec ali pevka. In seveda sem izbrala prepoznavne in lepe melodije.

Boštjan Pucelj

Katera točka maratona bo za vas osebno najbolj čustvena?

Težko rečem, ker so vsi napevi krasni. In v vsaki kombinaciji bo nekaj simbolike. Recimo, pela bom duet s svojo bivšo učenko Ano Berus, ki je postala krasna zdravnica in sploh je čudovita oseba. Pela bom tudi s svojo dolgoletno prijateljico, s katero sva skupaj nastopili na več kot tisoč nastopih, Katjo Konvalnika, ki bo z mano tudi tekla, kar mi je v posebno čast. Namreč da sem jo opogumila, da se je resneje lotila teka. In zdaj pridno trenira! (smeh) In še bi lahko naštevala.

Kako pomembno vam je, da maraton ni samo umetniški, ampak tudi družabni in skupnostni dogodek?

Pa saj v tem je ves smisel: da se imamo skupaj lepo! Da si stojimo ob strani, da si pomagamo, se skupaj nasmejemo, se skupaj zjočemo, če tako nanese. Morda ta moja »obsesija« po družbi izhaja iz dejstva, da sem tudi v materinem trebuhu imela družbo! 

Kako si boste naslednji dan po maratonu privoščili počitek, s tišino ali glasbo?

Glasbo! (smeh) Ker bom imela vaje za novonastajajočo opero Kette, ki jo pripravljamo v Zavodu Novo mesto in katere premiera bo konec septembra.

Ko tečete in pojete hkrati, kdo v vas zmaga: športnica ali umetnica?

Zanimivo in težko vprašanje! (smeh) Jaz bi rekla, da umetnica.

Kako lahko pri dobrodelni akciji pomagajo ljudje, tudi tisti, ki ne pridejo na maraton?

Zelo bom hvaležna, če se mi boste pridružili nekje ob trasi, na pevskih postajališčih, kjer bo tudi skrinjica za prostovoljne prispevke. Na teh točkah bodo na voljo tudi tekaške majice dobrodelnega opernega maratona. Poleg tega pa lahko vse do 20. septembra darujete 5 evrov s poslanim SMS-sporočilom, pošljete POJEM5 na številko 1919. Hvala že vnaprej vsem, ki bodo pomagali!