Solze v studiu: zgodba Damjana, ki je pretresla Slovenijo
Dežela junakov ni le zgodba o izzivih, tekmovanjih in zabavnih trenutkih. V resnici obstaja zaradi otrok. Zaradi otrok, ki odraščajo v stiskah.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Včerajšnji dan je bil posvečen pokojni Aniti Ogulin, ženski, ki je svoje življenje posvetila otrokom in družinam v stiski. Njeno delo danes nadaljujejo številni ljudje, med njimi tudi njen sin Simon Ogulin, ki je del letošnje ekipe Dežele junakov. Ob začetku etape je ganjeno spregovoril o tem, kaj bi materi pomenila letošnja akcija.
- Danes nas čaka še zadnja etapa akcije Dežela junakov. Ob 7.00 se je začela v Lipici, okoli 17. ure pa se bo tradicionalno končala z razglasitvijo na Debelem rtiču.
»Mi je v veliko čast, da sem del te akcije. Njej bi bil ta rezultat všeč. Da bi videla, kako velikih src se je dotaknila in da bi videla, da ta srca živijo naprej in ta srca delajo za dobro družbe,« je povedal Simon. Zjutraj ga je spremljal tudi poseben občutek. »Danes sem našel kamenček v obliki srca. Imam občutek, da je Anita z nami.« Toda čustveno jutro se s tem ni končalo.
Pomagate lahko tudi vi. Pošljite SMS POMAGAM5 ali POMAGAM10 na 1919 in skupaj poskrbimo, da bo letošnje poletje za čim več otrok polno nasmehov, prijateljstev in spominov za vse življenje.
Gost, ki je utišal studio in voditelje spravil v jok
Že v sredo je Cene Prevc na dogodku v Ljubljani povedal, da ga je med letošnjo akcijo najbolj ganila zgodba Damjana, ki ga je spremljal na enem od kolesarskih odsekov. Včeraj zjutraj pa je Damjan sedel v studiu Denis Avdić Showa in svojo zgodbo prvič delil tudi s poslušalci. To je zgodba, ki je ne bi smel doživeti noben otrok.
»Odraščal sem z mamo, babi in stricem. Mama je bila alkoholičarka, že med nosečnostjo je pila. Ona je mene od 4., 5. leta naprej fizično zlorabljala. To je prva stvar, ki sem jo spoznal v otroštvu.« Njegov glas je ostajal miren, medtem ko je opisoval dogodke, ob katerih je v studiu zavladala popolna tišina. »Včasih so bili samo udarci. Včasih me je vlekla za lase, vrgla po tleh in mi dala vedeti, da ji je žal, da me je rodila.«
Bolečina se je z leti samo stopnjevala. Povedal je, da se je prvič samopoškodoval že v četrtem razredu osnovne šole. »Začel sem se rezati.« Prvi poskus samomora je sledil ob koncu osnovne šole. »Težko je bilo. Nič, kar sem naredil, za mamo ni bilo dovolj dobro. Takrat sem videl le izhod in sem se predoziral s tabletami.« Toda to žal ni bil zadnji poskus. »Pri številki 12 sem se ustavil, ker si Bog očitno ne želi, da grem.«
Nato je delil še spomin, ob katerem je v studiu zavladala popolna tišina. »Spomnim se, da je bil petek. Šel sem spat. Začutil sem, da sem se moral zbuditi. Zbudil sem se in nad mano je bila mama z nožem.« Po vseh dogodkih je doživel popoln psihični zlom. »Vedel pa sem eno stvar. V tem okolju ne morem ostati.«
V studiu so tekle solze. Nato je Denis Avdić Damjana vprašal nekaj, kar je pravzaprav vprašanje celotne akcije Dežela junakov. »Kako vidiš ti to akcijo, da peljemo te otroke na morje? Je vredno?« Damjan ni okleval niti za sekundo. »Je vredno. Te počitnice so lahko za otroke edina svetla točka.« Nato je dodal: »Ti otroci nimajo nikogar. Danes vem, kaj jim lahko damo. Ko hodim po osnovnih šolah in predavam, vidim, komu se zasvetijo oči. Vidim, komu sem potrkal na domača vrata.«
Ob zaključku pogovora pa je bistvo letošnje akcije povzel še Denis Avdić. »Kar mi želimo skozi to akcijo sporočiti, je, da ne glede na to, v kakšni situaciji se znajde otrok, pride do točke preloma, ko se da. Da se narediti nekaj več. Da se ustvariti življenje, ki postane lepo.«
To je razlog, zakaj Dežela junakov že enajsto leto združuje Slovenijo. Ne zato, ker bi otrokom podarili deset dni počitnic. Ampak zato, ker lahko teh deset dni pomeni začetek nečesa večjega. Za otroka, ki doma ne sliši lepih besed. Za otroka, ki ga je strah. Za otroka, ki misli, da je sam.
