Vrtičarska opravila, ki se jih morate lotiti na vrtu
Vrtnarski začetniki ste verjetno že zelo vznemirjeni in verjetno komaj čakate, da začnejo iz zemlje rasti mlade rastlinice. V naslednjih tednih se začenja pravi preporod na vašem vrtu, da bo ta potekal brez težav, pa si je dobro zapomniti nekaj praktičnih napotkov.
Prve setve v drugi polovici aprila
Druga polovica aprila je čas, ko na naše vrtičke pričnemo saditi in sejati večino zelenjadnic. V tem času posejemo redkvice, razne solatnice, zeleno, por, blitvo, nizki fižol in čebulo. Za korenovke, kot sta korenje in peteršilj, pa je to še nekoliko prehitro, razen če po setvi gredo prekrijemo s kopreno. Ko bodo rastline začele rasti, se lahko dogodi, da se bodo srečale s škodljivci, ki so v tem času že kar močno aktivni na naših vrtovih.
Zaradi dokaj vlažnega vremena so še posebej problematični polži. Žal popolnoma učinkovite rešitve proti njim ni. Še najuspešnejši bomo, če jih bomo pobirali ali pa okoli rastlin položili zastirko iz miskantusa. Ta jih pika, zato po njem ne marajo laziti. Razni briketi na osnovi železovega oksida so zgolj začasna rešitev, dolgoročno pa je to lahko precej drag ukrep. Razlog za množičen pojav polžev moramo iskati v pretekli mili zimi, zaradi katere je večina odloženih polžjih jajčec preživela. Če bi namreč zemlja premrznila do globine kakih 25 cm, bi bila populacija polžev zagotovo manjša. Tako pa lahko pričakujemo, da bo z njimi letos kar nekaj težav.
Drugi večji problem na vrtu so strune, ki nam zelo rade uničijo predvsem solatnice. Glavni vzrok za to, da se strune povabijo na gredice s solatnicami in nam povzročajo škodo, je, da imamo preveč neozelenjenih delov na vrtu, in ker tako strune nimajo dovolj hrane, nam začnejo napadati pridelek. Da bi to preprečili, priporočam, da med gredicami posejete črno deteljo, na gredice med posevke pa ajdo, ki učinkovito lovi tega škodljivca.
V maju še toplotno občutljivi pripadniki
Začetek maja pa je že čas, ko bomo lahko sejali in sadili tudi toplotno občutljivejše rastline, med njimi plodovke in stročnice. Še posebej velja upoštevati modrost naših babic, ki pravi, da moramo visoki fižol, če ne želimo, da je ušiv, sejati po svetem Florjanu (4. 5.), hkrati pa moramo upoštevati, da ga ne sejemo po dvanajsti uri, če želimo, da se nam bo lepo ovijal okrog kolov. Preden ga sejemo, postavimo kole, nato pa okrog vsakega enakomerno razporedimo od 8 do 10 zrn fižola. Lahko pa si predhodno vzgojimo sadike in jih posadimo k opori, kar je praksa v nekaterih državah.
Pred ledenimi možmi je čas tudi že za plodovke, kot so paprika, paradižnik, bučke, kumare. V svojem nekajletnem opazovanju sem dognal, da se vremenski ledeni možje lahko zamaknejo tudi do 14 dni kasneje kot koledarski in lahko pride po sajenju do stresnih situacij na rastlinah, ki pa jih je najbolje reševati v kombinaciji pripravkov na osnovi aminokislin, efektivnih mikroorganizmov in morskih alg.
Sadilne razdalje
Najpogostejša napaka ljubiteljskih vrtnarjev je, da sadimo ali sejemo preveč na gosto. To ima za posledico več težav z boleznimi in škodljivci. Zapomnimo si, da je manj več. Da dobimo občutek za enakomerno razdaljo med sadikami, si lahko pomagamo tako, da si narežemo late različnih dolžin od 20 cm pa vse tja do en meter in jih uporabljamo kot mero za vsako kulturo posebej. Na primer za solato je idealna razdalja za sajenje 30 x 40 cm.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
