Ste že spoznali sodobne begonije? Od klasičnih gomoljev do sončnih balkonov
Begonije veljajo za ene najhvaležnejših balkonskih rastlin, saj s svojimi barvitimi cvetovi poživijo tudi senčna mesta, kjer druge cvetlice pogosto odpovejo. A ker je toliko različnih sort, včasih prihaja do zmede glede tega, kako naj ravnamo z njimi. V nadaljevanju boste izvedeli, katere skupine begonij poznamo, kako jih gojimo, zalivamo, gnojimo in pripravimo na obdobje mirovanja.
Ste vedeli, da je na svetu znanih 900 vrst begonij? Če bi vrstam prišteli še vse znane sorte in razne križance, bi se nam od silnega števila zagotovo zvrtelo v glavi. Ker pa je narava prizanesljiva do nas, amatersko naravnanih vrtnarskih navdušencev, je za navadno »domače« gojenje primeren le majhen del predstavnic tega obširnega rodu.
PREBERITE TUDI:
Da bi v razvrščanju begonij naredili vsaj malo reda, so jih strokovnjaki po obliki rasti razdelili v sedem osnovnih skupin:
- vedno cvetoče,
- stebelne,
- grmaste,
- kraljeve (rex),
- pozimi cvetoče,
- rizomne in
- navadne gomoljne begonije.
Od klasičnih do modernih: kako se je razvijala ponudba begonij
Še ne tako davno smo iz navedenih skupin begonij lahko izbirali le med navadnimi gomoljnimi begonijami, sobnimi kraljevimi begonijami in vedno cvetočimi (B. semperflorens) z različno obarvanimi cvetovi. Slednje so v domovini sicer trajne, pri nas pa le enoletne, z njimi smo zasajali grobove (in jih seveda še vedno), jih za mašilo med trajnicami sadili na grede ali pa so iz njih vrtnarji, ki so skrbeli za javne nasade, napletali prave male umetnine, ki so po videzu spominjale na umetelno okrašene torte. Leta so tekla in ponudba najrazličnejših balkonskih rastlin je postajala iz leta v leto obširnejša, kar je korenito spremenilo pogled na zasaditve v cvetličnih posodah in kombinacije rastlin v njih.
Poleg obogatene ponudbe pelargonij, petunij, surfinij in drugega balkonskega cvetja se je znatno povečala tudi izbira med begonijami. Zato ni čudno, da se lahko hitro znajdemo pred vprašanjem, kako pravilno skrbeti za neznane lepotice. Gojimo vse begonije enako kamor te, ki jih poznamo? Jih jeseni zavržemo? Tudi druge vrste begonij ne prenesejo sonca in jih zato gojimo samo v senci? To je le nekaj vprašanj, ki se nam porajajo ob pogledu na rastline v vrtnih centrih ali vrtnarijah, medtem ko nas vabijo, da sežemo po njih.
Gomoljne begonije: sajenje, zalivanje in gnojenje
Skoraj vse, tudi najnovejše balkonske lepotice, ki so na voljo pri nas zdaj, izhajajo iz skupine gomoljastih begonij, torej naših starih znank, ki pa se delijo še na nekaj podskupin, in sicer na velecvetne (giganthea), majhnocvetne (multiflora) in povešave (pendula) begonije. Največ novih primerkov begonij izhaja iz skupine hibridnih (križancev) begonij (B. x tuberhybrida). To so križanci begonij z območja Andov, vključno z begonijami boliviensis, gracilis in še nekaterimi drugimi.
Že njihovo poimenovanje – gomoljaste begonije – nam razkriva, da njihova stebla izraščajo iz gomolja, skritega v prsti. So trajne rastline, ki pa pozimi počivajo, zato jim moramo to omogočiti tudi v domači oskrbi. Zelo pomembno je, da rastlin z balkonov ne umaknemo in tudi da gomoljev ne izkopljemo prekmalu, saj se prav jeseni debelijo in pripravljajo zaloge za novo rast v naslednjem letu. Šele ko nadzemne dele osmodi prva slana, rastline prenesemo v prezimovališča, gomolje izkopljemo in posušimo (toda ne čistimo!). Shranimo jih v suhem in hladnem prostoru, kjer temperatura ne sme pasti pod 5 °C.
Aprila z gomoljev previdno očistimo odmrle lanske ostanke stebel in korenin ter jih na novo posadimo v dobro odcedno, nevtralno ali rahlo kislo (dodatek šote) prst, bogato s humusom. Pri sajenju moramo biti pozorni na pravilen položaj gomoljev. Zgornji del gomoljev je rahlo jamičast s slabo vidnimi brsti. Redno zalivamo. Na balkone in terase cvetlične posode, v katerih rastejo, prenesemo šele v drugi polovici maja, ko se ozračje že dovolj ogreje in temperatura zraka ne pade pod +13 °C. Pravo mešanico prsti lahko kupimo ali jo zmešamo sami. Uporabimo tretjino komposta, tretjino šote in tretjino dobre vrtne prsti. Za boljšo odcednost mešanici dodamo še malo kremenčevega peska. Posajene gomolje redno zalivamo, vendar pazimo, da voda v podstavku nikoli ne stoji dalj časa.
Če so temperature zraka na začetku rasti (maja in junija) nizke, zalivamo manj. Kasneje količino zalivanja zmanjšamo. Najboljše je, če pustimo, da se prst v cvetlični posodi osuši, in šele nato rastlino ponovno zalijemo. Če gomolje sadimo v že pripravljeno mešanico prsti, dognojevanje ni potrebno, rastoče v domači mešanici prsti pa zelo zmerno dognojujemo s tekočimi gnojili. Preveliki odmerki gnojil vodijo v slabo rast, rastlina lahko celo propade in postane bolj dovzetna za bolezni.
Sonce ali senca?
Običajne, stare gomoljnate begonije dobro uspevajo v senci, novejši križanci pa se odlično obnesejo tudi na soncu, vendar le do 30 °C. Če je temperatura višja, jih moramo umakniti v rahlo senco ali senčiti, saj le tako preprečimo ožige. Za večino prebivalcev naše lepe Slovenije so cvetoči balkoni zakon. Morda so prav zato ene najbolj priljubljenih balkonskih rastlin povešave begonije, še posebej če vemo, da uspevajo tudi tam, kjer drugo balkonsko cvetje odpove, torej na senčnih mestih. Zaradi prevešave rasti so prava izbira tudi za sajenje v obešanke in moderne visoke, vazam podobne posode. Lahko jih sadimo samostojno ali v kombinacijah z drugimi rastlinami, ki zahtevajo enake razmere za rast.
Povešave in krilate begonije – zvezde modernih zasaditev
V zadnjih nekaj letih so žlahtnitelji vzgojili celo vrsto novih serij povešavih begonij s cvetovi v beli, rožnati, nežno rumeni, rumeni, oranžni, rdeči in rdeče oranžni barvi. Cvetovi so običajno vrstnati, torej bogato polnjeni. V najnovejši ponudbi vrtnarij in vrtnih centrov so tudi serije napol povešavih begonij, čudovitih lepotic, katerih lepota najlepše zažari, če so posajene samostojno, brez spremstva drugih rastlin. Vse odlično uspevajo na senčnih in pred vetrom zaščitenih legah. Za oskrbo so nezahtevne. Zalivamo jih zmerno.
‘Dragon Wings’ in ‘Bonfire’: priljubljeni križanci, ki očarajo
Pred leti se je kakor zvezda repatica na vrtnarskem nebu pojavil križanec bolivijske begonije, imenovan 'Zmajeva krila', v izvirniku 'Dragon Wings', začetnik vrste novih, zdaj že dodobra priljubljenih in uveljavljenih »krilatih« križancev. Ker dobro uspevajo na soncu, bogato cvetijo in so tudi sicer nezahtevne rastline, so že osvojile tudi ljubiteljske vrtnarje, ki jih doslej begonije niso kaj prida zanimale. Sicer pa so »krila« križanci bolivijskih in vedno cvetočih begonij, od katerih so vzgojitelji izluščili najboljše lastnosti in ustvarili cvetoče razkošje.
Pri sajenju moramo upoštevati, da se krepko razrastejo. Za 80 centimetrov dolgo korito potrebujemo dve bolivijski begoniji, ki jima dodamo, na primer, dve verbeni in še kakšno strukturno rastlino. Morda najbolj znan križanec z bolivijsko begonijo pri nas je 'Bonfire', ki nas očara z močno oranžno rdečimi cvetovi. Njegovo bujno rast krotimo z izrezovanjem odvečnih poganjkov. Na senčni legi rastlino zalivamo zelo malo, lepša pa bo na sončni strani, kjer bo tudi manj težav z boleznimi.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
