Kako posušiti vrtnice, da ohranijo svoj vonj
Ko vrtnice cvetijo, je svet lep. In zdaj je pravi čas, da si del rožne čarobnosti ujamemo in prihranimo za mesece, ko bomo lačni sonca in poletne vedrine. Vonj vrtnic je namreč preprosto in učinkovito sredstvo zoper malodušje. Najenostavnejši način ohranjanja rožnega vonja je v posušenih vrtničnih listkih.
Obstaja seveda veliko načinov, da vonj vrtnic shranimo za svoje užitke, med njimi je tudi pridobivanje eteričnega olja. A žal si tega postopka doma v večini ne moremo privoščiti. Treba je obvladati destilacijo in imeti velikansko količino rožnega cvetja. Za silo bi bil sicer uporaben bakreni kotel za žganjekuho, a postopek je drugačen kot pri kuhi žganjice.
PREBERITE TUDI:
Veliko lažje pa vonj ujamemo tako, da posušimo vrtnične cvetne listke. Seveda ni vseeno na kakšen način to počnemo in tudi ne katere sorte vrtnic pri tem uporabimo. Prav zato, se tokrat tej temi posvečamo bolj poglobljeno.
Sorte, ki ponujajo največ vonja
V Bolgariji in Franciji, kjer v Evropi pridelujejo vrtnice za rožno olje, imajo v nasadih dve sorti vrtnic. Prva je damaščanska vrtnica 'Trigintipetala' in druga 'Suaveolens' iz skupine belih rož (Rosa alba). Glavna je damaščanka, 'Suaveolens' je zgolj za dopolnitev in podaljšanje sezone. Obe imenovani vrsti brez težav uspevata na slovenskem vrtu.
'Trigintipetala' ima precej neurejeno rast, ker se meter in pol dolga stebla brez opore prevešajo navzven do tal. Čeprav so sorto ustvarili in jo gojijo na plantažah na Bližnjem in Srednjem vzhodu, je v osrednji Sloveniji preverjeno prezimno trdna. 'Suavelons' ima v sebi še močno in prepoznavno naravo navadnega šipka (Rosa canina). Je močno trnast grm s krepkimi pokončnimi stebli, ki bi bila v nekaj letih rada visoka tri metre. Z njo se mora vrtnar redno pogovarjati s škarjami.
Ko govorimo o vonju in sušenju vrtničnih listkov, je treba izpostaviti še apotekarsko rožo, ki nosi sortno ime 'Officinalis'. Gre za vrtnico iz skupine galk, kar pomeni, da ostane razmeroma nizka, kak meter visoka, in da rada leze v širino. Če bi jo radi imeli samo na mestu, kamor jo posadimo, jo je pametno posaditi v tla v večje plastično vedro, ki smo mu odrezali dno. S tem bomo omejili njeno željo po širjenju s koreninskimi odganjki. Posebnost apotekarske rože je, da posušeno cvetno listje močneje diši kot sveži cvetovi.
Vonj v posušenih listkih
Suhe vrtnične listke lahko uporabimo za čaj ali kot dodatek, ki čajni mešanici podeli vonj, ki očara in pričara jasnino zgodnjega poletja. Okus vrtničnega čaja je nekoliko trpek, kar nekaterim ustreza in drugim ne. Ti drugi naj si pač vrtnične listke kombinirajo z drugimi zelišči, ki imajo prijetnejši okus. Čar vrtnic je tako ali tako v vonju, ne v okusu.
S posušenimi listki napolnjena vrečica odišavi omaro in perilo. V železni repertoar uporabe posušenih vrtničnih listkov spadajo potpuriji, ki na mizi ali kredenci ustvarjajo vonjavo atmosfero prostora. Posušene listke lahko ob posebnih priložnostih potresemo po prtu in jih vključimo v pogrinjek. Posušene lističe hranimo v steklenem kozarcu, ki ga zaprtega postavimo na temno in hladno mesto. Lističev nikoli ne tremo in drobimo pred uporabo. Tudi če jih uporabljamo za čaj, jih do uporabe hranimo cele.
Postopek sušenja
Za sušenje lahko vzamemo katerokoli vrtnico, ki lepo diši, ne le teh, o katerih ste maloprej brali. Sorte brez vonja so seveda tudi posušene brez vonja in, zanimivo, tudi brez okusa. Cvetne lističe nabiramo v sončnem vremenu dopoldne, ko se rosa posuši. Trgamo samo cvetove, ki so se že povsem odprli. Napol odprte in stare cvetove, ki že venijo, pustimo. Z eno roko primemo za cvetni pecelj in z drugo nežno zgrabimo venčne liste. Cvet prej otresemo, da nas ne bo pičila kakšna skrita čebela in da bo med listki čim manj hroščkov, pajkov in podobnih živalic. Pametno je, da vsako sorto vrtnic sušimo ločeno od drugih. Venčni lističi so različno mesnati in se različno dolgo sušijo.
Za sušenje izberemo sončen dan, ko je zrak suh. Sušimo sicer v senci, najbolje na mrežastih lesah, če jih nimamo, pa na papirju. Časopisni papir ali papirnata brisača sta na prostem manj primerna, ker nam ju veter rad dvigne in raztrese, kar je na njem. Če sušimo v sobi, s tem ni težav. Listke na tanko razporedimo, da se po možnosti ne prekrivajo. Sušeči se material občasno obrnemo z roko, da se enakomerneje posuši. V sobi bodo lističi suhi v nekaj dneh.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
