Profimedia

Eno jabolko na dan prežene zdravnika stran

Jabolka so prava zakladnica hranil in imajo številne pozitivne vplive na zdravje. Vlaknine v jabolkih (pektin) spodbujajo prebavo in presnovo. Rastlinska snov kvercetin pa zmanjšuje tveganje za bolezni srca in krvnega obtoka, je potrdila študija helsinškega zdravstvenega inštituta. Poleg tega pomagajo uravnavati krvni sladkor.

Ključni razlogi, zakaj so jabolka dobra za naše zdravje:

• Vsebujejo vitamin C, ki krepi odpornost.
• Jabolka so bogata s flavonoidi in vlakninami, ki znižujejo holesterol in krvni tlak. Študije kažejo, da uživanje jabolk lahko zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni.
• Vsebujejo vlaknine (predvsem pektin), ki upočasnijo absorpcijo sladkorjev in stabilizirajo krvni sladkor.
• Pektin deluje kot prebiotik in spodbuja rast koristnih črevesnih bakterij, kar pripomore k boljši prebavi.
• Jabolka so bogata z antioksidanti (kvercetin, katehin, klorogenska kislina), ki pomagajo pri zmanjšanju vnetij in ščitijo celice pred poškodbami.
• Študije kažejo, da jabolka lahko zmanjšajo tveganje za nevrodegenerativne bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen.
• Čeprav jabolka ne nadomestijo ščetkanja, lahko žvečenje spodbuja nastanek sline, ki zmanjšuje bakterije v ustih.

pexels

Ali to pomeni, da bomo res vedno zdravi, če vsak dan pojemo jabolko? Ne povsem – zdravje je kakopak odvisno od celotnega načina življenja. Je pa res, da lahko redno uživanje jabolk prispeva k boljšemu počutju in zmanjšanju tveganja za nekatere bolezni.

Najboljše sorte jabolk:

• Jonagold: manj kisla jabolka vsebujejo do 27 miligramov vitamina C na sadež in iz telesa čistijo 'odpadne snovi'. 
• Rdeči delišes: veljajo za najboljše čistilce in zaščitnike srca, saj se uspešno borijo proti škodljivim napadalkam celic. 
• Braeburn: nas uspešno branijo pred zobno gnilobo. 
• Elstar: spodbujajo delovanje imunskega sistema in ščitijo sklepe. 

  

  Pexels

Nikoli nismo prestari, da bi se naučili nekaj novega

Treniranje spomina in besednega zaklada lahko poveča sposobnost učenja visoko v starost, so dokazali na švicarski kliniki za raziskovanje spomina in starosti.

Možganska telovadba

Poleg tega vzdržljivostni trening pomaga prekrviti možgane in spodbuja nastajanje novih nevronskih povezav, zato na essenski kliniki za preučevanje spomina svetujejo živahen polurni sprehod dva- do trikrat tedensko. Spodbujajo pa tudi čim več družabnih stikov, ki bolj pomagajo ohranjati mladostne možgane kot reševanje križank v samoti. In še nekaj: uživanje hrane, bogate z maščobnimi kislinami omega-3. Losos, leča ali repično olje ščitijo možgane, dnevno jejmo oreščke ali jagodičevje, ki za 20 odstotkov zvišajo sposobnost razmišljanja.

Profimedia

Spanje je najboljše zdravilo

Že teden dni pomanjkljivega spanja, le šest ur na noč, oslabi imunski sistem. Bolj dojemljivi smo za stres in vnetja, je pokazala študija univerze v Surreyju. Slab spanec oslabi tudi srce in črevesje, poveča se tveganje za obolenja, celo redi! Za optimalno velja sedem ur spanja na noč.

Nasveti za zdravo spanje

Po sedmi uri zvečer ne jejte. Vedno pojdite spat ob isti uri, izogibajte se vsem zaslonom pred spanjem. Najboljša spalna temperatura: 16–17 stopinj. Odložite skrbi in spijte baldrijanov čaj. Trden spanec vam pomaga tudi pri hujšanju.

Star si toliko, kot se počutiš

Današnje 40-letnice so vitalne in privlačne kot nobena generacija pred njimi. Strokovnjaki z michiganske univerze pravijo, da če se počutimo mlajše, kot smo, tudi ravnamo tako in se tako dojemamo.

S hrano proti staranju

Paradižnik, marelice, korenje in kečap vsebujejo zaviralca nastajanja gub, likopen in karotin. Pet žlic olivnega olja na dan znižuje holesterol, ščiti pa tudi žile. Probiotični jogurt krepi kosti (kalcij), poleg tega pa koristi tudi črevesju (dobre bakterije). Rdeče vino ščiti srce in presnovo ter odloži proces staranja.

Po kosilu se prileže dremež

Po hranjenju sta vsa energija in kri usmerjeni v trebušno votlino, stran od glave. Bioritem se umiri, potrebujemo oddih. Privoščite si ga. A pozor, po tem telo potrebuje tudi gibanje, da zažene prebavo.

Idealna kombinacija

Krepčilni dremež za 20 minut ali kratek odmor za jogo. Dovolj bo že, če se na delovnem mestu udobno namestite in nekaj minut globoko vdihujete in izdihujete, dokler se ne umirite.

Profimedia

Smeh je pol zdravja

Ko se smejemo, se aktivira sto mišic. Telo se sprosti, kisik priteka v celice, srce in imunski sistem se okrepita, možgani spodbudijo nastajanje hormona sreče. Že 15 minut smeha zmanjša bolečino, so odkrili v Oxfordu.

Joga smeha

Sklonite se naprej, roke naj visijo ob telesu, nato se zasmejte: hoho, haha, hoho, haha. Sledi naj še vaš notranji nasmeh: zaprite oči in si predstavljajte sebe na soncu, na plaži, umirjeni ste in na obrazu imate nasmeh.