Shutterstock

Kaj je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)?

Kronična obstruktivna pljučna bolezen, znana tudi kot bolezen težke sape, je resno in dolgotrajno obolenje dihal. Zanjo je značilno, da je pretok zraka v pljuča zmanjšan, kar močno otežuje dihanje in pogosto spremlja kronični kašelj. Sčasoma lahko bolezen poškoduje pljučne mešičke, ki začnejo propadati, kar vodi v prenapihnjenost pljuč in še dodatno zmanjša njihovo sposobnost normalnega delovanja. Gre za pogosto bolezen, ki pa ostaja ena najmanj prepoznanih in redko diagnosticiranih bolezni na svetu. Po ocenah Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije naj bi bilo pri nas med 100.000 in 150.000 ljudi s KOPB.

Bolezen je neozdravljiva, najpogosteje pa prizadene kadilce. Z ustreznim zdravljenjem je sicer mogoče upočasniti njeno napredovanje in prispevati k izboljšanju kakovosti življenja bolnikov, a je pri tem ključno, da kadilci nemudoma opustijo kajenje.

Profimedia

Vzrok za pojav KOPB

Kaj vpliva na pojav bolezni? »Kajenje je vzrok za 85 do 90 odstotkov primerov KOPB, bolezen se namreč razvije pri 15 do 35 odstotkih kadilcev. Nekaj primerov je posledica prirojenih bolezni pljuč in poklicne izpostavljenosti ali kombinacije obeh ter izpostavljenosti onesnaženemu zraku in dimu, ki nastane pri gorenju lesa. Raziskave kažejo, da je s KOPB povezana tudi pasivna izpostavljenost tobačnemu dimu, ki bolj učinkuje na ženske. Večja prevalenca KOPB je povezana z nizkim socialno-ekonomskim statusom, višjo starostjo, z diagnozo astme, pri ženskah z nižjo izobrazbo in resnimi vnetji dihal v otroštvu, s poklicno izpostavljenostjo, z genetsko predispozicijo, pri nekadilcih tudi z debelostjo, uživanjem z mesom in s prečiščenimi žitaricami bogate hrane, medtem ko prehrana, bogata z zelenjavo, s sadjem in z ribami, zmanjša tveganje za KOPB,« pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Profimedia

Kakšni so simptomi KOPB?

Prepoznavanje znakov je ključno za zgodnje prepoznavanje bolezni. Predstavljamo vam seznam najpogostejših simptomov, ki se običajno razvijajo postopoma:

• Kroničen kašelj je pogosto prvi znak bolezni, ki traja več mesecev ali let, najpogosteje se pojavlja zjutraj.
• Kašlju pogosto sledi izpljunek, ki je običajno bel ali rumenkast.
• Zasoplost (težko dihanje) se sprva pojavlja pri telesnem naporu, s časom pa tudi v mirovanju.
• Zlasti ob izdihu se lahko pojavi piskanje v prsih, kar zveni kot žvižgajoče dihanje.
• Občutek napetosti v prsih – mnogi bolniki poročajo o občutku teže ali pritiska v prsih.
• Med spremljevalnimi simptomi je tudi otekanje spodnjih udov in gležnjev.
• Utrujenost – zaradi zmanjšane sposobnosti dihanja se poveča napor pri vsakodnevnih dejavnostih.

Kot je za Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije pojasnil specialist pulmolog Matjaž Fležar, dr. med., se prične bolezen razvijati z vnetjem dihalnih poti - kronični bronhitis, kar se kaže s stalnim kašljem in izmečkom. »Sčasoma pride tudi do okvare pljučnih mešičkov, ki propadajo in vodijo v prenapihnjenost pljuč (emfizem).«

Za diagnosticiranje je ob prepoznavanju simptomov nujno potrebno tudi izmeriti okvaro pljuč. »V ta namen opravimo preiskavo delovanja pljuč - spirometrijo. Pri njej pomerimo hitrost zraka v izdihu (pretok ali FEV 1) in kapaciteto pljuč (FVC).«

profimedia

Zdravljenje bolezni

Čeprav njenega napredovanja ni mogoče popolnoma ustaviti, ga je z ustreznim pristopom mogoče upočasniti. Ključno je, da za zdravje pljuč skrbimo preventivno, ob prvih znakih težav pa čim prej poiščemo pomoč, saj je zgodnje ukrepanje ključno za preprečevanje hujšega poslabšanja.

Zdravila, ki jih bolnik prejme, učinkovito blažijo težko sapo, olajšujejo dihanje, izboljšujejo počutje, preprečujejo poslabšanje bolezni, hkrati pa bolniku omogočajo, da so znova bolj aktivni.

»Bolnik, ki ima vsak dan težave s sapo in izmečkom (op.a. izpljunkom), potrebuje poleg zdravil tudi ustrezno rehabilitacijo, ki mu omogoča, da se ustrezno vključi v vsakdanje okolje in življenje. Najpomembnejša člena rehabilitacije sta dihalna vadba in poučevanje bolnika o njegovi bolezni. Kot že rečeno, KOPB z zdravili ne znamo pozdraviti. Okvara pljuč je trajna. Tudi napredovanja okvare pri nekom, ki še vedno kadi, z zdravili ne znamo ustaviti,« pojasnjuje pulmolog in opozarja, da je pri zelo napredovani bolezni potrebno zdravljenje z dodajanjem kisika preko celega dneva - bolniku zato predpišejo trajno zdravljenje s kisikom na domu.  

MORDA VAS ZANIMA ŠE:

• Starostne bolezni – katere so najpogostejše in kako jih preprečiti?
• Osteoporoza: Tiha bolezen, ki lahko oslabi vaše kosti
• Tihe težave ledvic: prepoznajte znake, preden je prepozno

  

  profimedia