Domačija Kovačnik

Izpadla tekmovalka kuharskega šova Kaja Naveršnik je s svojo prisrčno energijo nemudoma osvojila gledalce pred domačimi zasloni. Njena topla narava, vedrina in nalezljiv nasmeh so hitro postali sinonim za domačnost, srčnost in pristnost. Čeprav se je morala od tekmovanja posloviti, v srcih gledalcev ostaja še naprej. Z njo smo poklepetali o viru neusahljive energije, otroštvu in vrednotah, ki so jo oblikovale, pa tudi o fantu, ki je njeno popolno nasprotje, a se krasno dopolnjujeta.

Kaja ne skriva, da je prijaznost njena največja moč in da verjame v lepoto iskrenih odnosov. Skromna, a hkrati polna življenjske energije nas spomni, da je tudi v svetu tekmovanja prostor za srčnost. Vabljeni k branju pogovora s toplo dušo, ki kuha z ljubeznijo in verjame, da so gostje predvsem prijatelji, ki se radi vračajo tja, kjer se dobro počutijo.

Kaja, ste že od malih nog tako polni entuziazma? Čemu slednje pripisujete – karakterju ali preprosto temu, da ste zadovoljni in srečni v svojem življenju?

Mislim, da je to kombinacija obojega. Po naravi sem zelo živahna, odprta in radovedna, že kot otrok sem bila tista, ki je vedno postavljala vprašanja in ljudi spodbujala, da naredijo več. Ampak veliko k moji energiji prispeva tudi to, da danes res počnem stvari, ki me veselijo. Sem v stiku s sabo in s svojimi vrednotami. Ko živiš usklajeno s tem, kar verjameš, pride entuziazem skoraj sam od sebe. Ne gre za to, da sem ves čas nasmejana, gre za notranji motor, ki me žene naprej, tudi ko je težko.

Na človeško osebnost pomembno vliva okolje v katerem smo odraščali. Otroštvo je namreč kot prva prst, v katero je zasajeno seme naše osebnosti. Kako bi opisali svojo rast – okolje, odnose, vrednote, ki so vas spremljali na poti odraščanja?

Odraščala sem v okolju, kjer sta bila delo in iskrenost izjemno pomembna. Imela sem veliko svobode, a tudi veliko odgovornosti. Moji starši so mi pokazali, da ni nič podarjeno, ampak da se vse da, če si vztrajen, spoštljiv in pripravljen sodelovati z ljudmi. Pri nas doma ni bilo prostora za lenobo, a je bilo ogromno topline. Naučili so me, da moraš znati s človekom, poslušati, razumeti in včasih tudi potrpeti. Vrednote, kot so spoštovanje, poštenost in skrb za druge, so mi danes še vedno zelo pomembne.

POP TV

Nasmejan obraz in občutek dobrodušnosti sta v gostinstvu pogosto tisto, kar si ljudje najbolj zapomnijo. Verjamem, da tega pri vas ne manjka. Kako se odzivajo vaši gostje – in kako pomembno se vam zdi, da se ljudje v vaši bližini počutijo prijetno?

Gostje nam velikokrat povedo, da pri nas čutijo posebno toplino. To me vedno gane, ker mi veliko pomeni, da ljudje, ki pridejo v naš prostor, odidejo z občutkom, da so dobrodošli. Prijeten ambient je lahko del interierja, ampak resnična prijaznost pride od ljudi, od pristnega odnosa, pogleda v oči, spoštljive komunikacije. Zadali smo si smernice, ki pravijo: gost ni kralj, gost je prijatelj. In prijateljem želimo najboljše, da se počutijo sproščeno, cenjeno in vključeno. Ljudje se vračajo tja, kjer jih nekdo res začuti.

Prijaznost je ena vaših najbolj prepoznavnih lastnosti. Pa vendar življenje ni vedno nežno. Ste dobili kdaj občutek, da ljudje vašo mehkobo zamenjajo za naivnost ali jo celo izkoristijo?

Se zgodi. Ljudje hitro sklepajo, da če si prijazen in dostopen, pomeni, da si tudi vodljiv ali naiven. Ampak sem se naučila, da je prijaznost moja moč in ne slabost. Pomembno je, da znaš postavit mejo, brez da izgubiš svojo toplino. Z leti sem postala bolj jasna, še vedno pa verjamem, da empatija in profesionalnost lahko hodita z roko v roki.

Ljubezen zna biti kot skrivna sestavina v receptu za bolj polno in uravnoteženo življenje. Zdi se, da ima vaš fant v vašem svetu prav posebno mesto. Bi nam zaupali kaj več o njem? Kako sta se našla, kaj vas je najbolj pritegnilo in kaj vam pomeni v vsakdanjem življenju?

Spoznala sva se spontano. Kar me je najbolj pritegnilo, je bila njegova mirnost. Jaz sem zelo intenzivna, hitra v glavi in dejanjih, on pa zna biti izredno prizemljen. Ni človek velikih besed, ampak ima neverjeten občutek za druge. Ne poskuša me spreminjati, ampak me podpira, tudi, ko sem zahtevna, tudi, ko sem utrujena. V vsakdanu je moj sogovornik, opora in predvsem nekdo, ki verjame vame, tudi ko sama za trenutek podvomim.

Vsak par ima svoje drobne in velike sanje. Katere so vajine? Imata kakšne skupne načrte za prihodnost – morda kakšno posebno željo, ki jo počasi tketa skupaj?

Oba verjameva, da si življenje gradiš lepo počasi in postopoma. Želela bi si nadaljevati družinsko zgodbo in ljudi razvajati ob domači kulinariki, kot to počnemo že sedaj. Zagotovo nadgrajevati znanje in se izobraževati na področju kulinarike ter slediti svojemu srcu. Ne sanjava o razkošju, ampak o lepih odnosih in toplini ljudi okoli nas. Ampak še bolj kot veliki načrti nama veliko pomeni, da si pustiva drug drugega slišati in skupaj rasti.

Morda vas zanima še: