Mateja Jordovič Potočnik

»Menim, da nam ženskam v Sloveniji ni hudega. Živimo v demokratični družbi in imamo svoj glas, čeprav bi se mnoge stvari dale še izboljšati. Vse bolj pa me skrbi prihodnost, ob dejstvih, kaj se dogaja po svetu, v Afganistanu, tudi drugod po Evropi, ali pa nedopustno početje v ZDA, kjer so ženskam odvzeli pravico do splava. Sama niti nisem vedela, da se nekatere pravice, ki veljajo leta, lahko prekličejo. Zame je nedopustno, da v 21. stoletju ženska ne more sama odločati o svojem telesu. To je v zdajšnji humanistični družbi popolnoma zavrženo. Nesprejemljivo je, da so ljudje oropani nekaterih pravic na podlagi spola, vere in tega, od kod prihajajo. Pri nas imamo možnost, da pridemo do želene izobrazbe, službe in smo vse bolj prisotne v družbi, kar je za nekatere ženske po svetu popolnoma nemogoče,« razmišlja Zvezdana Mlakar, ki ima svoje mnenje tudi o enakopravnosti med spoloma.

Saša Kovačič

»Do prave enakopravnosti moških in žensk v svetu bo preteklo še kar nekaj vode. Ko včasih gledam tudi pri nas v Slovenije ženske, ki nosijo burke, velikokrat razmišljam, ali je to v redu, se one dobro počutijo v teh oblačilih. Tako na hitro bi jim rekla, da naj to nosijo doma, saj tudi jaz, ko grem v muslimanske države, tam ne hodim v kopalkah. Po drugi strani pa se vprašam, kdo smo mi, da bi nekomu vsiljevali svoje mnenje in zapovedovali, da se mora odreči svoji tradiciji. Ker mi sami nismo kaj dosti boljši, če odrekamo ženski pravico, da sama odloča o svojem telesu, smo samo isti kot tisti, ki ženskam predpisujejo, kako morajo biti oblečene. Kaj bi šele lahko rekli o noši naših redovnic. Pred dnevi sem bila pri frizerju, kjer sem naletela na zanimivo knjigo avtorja Garretta Maxwella Why man fear woman (and why the battle of the sexes« is the worlds core wound), ki me je tako pretegnila, da sem jo kar požirala. Zanimivi pogledi moškega, ki ugotavlja, da je edini smisel našega življenja uravnoteženje moškega in ženskega načela. Velikokrat se sprašujem, kako razmišljajo moški. Me je mikalo, da bi kdaj stopila v njihove čevlje in čutila kot oni. Na odru, seveda. Se pa moškega pogleda od znotraj dotikam v svoji knjigi, ki jo pišem.«

Arhiv Lady

Nekaj tega moškega razmišljanja najde Zvezdana doma. »Moji sinovi mi včasih potarnajo, da ne razumejo žensk, zato sem vesela, da jim lahko razložim, kako lahko na kakšno stvar gledajo drugače, mogoče po žensko, da bi razumeli, da ne gre za boj med moškim in žensko. Spodbujam jih, da se pogovarjajo. Besede imajo neverjetno moč, ki lahko pripomorejo k razrešitvi marsičesa. Ženske ne moremo moškemu svetu nič vzeti, saj vse že imajo. Damo pa jim lahko veliko, kot so dvojina, različnost, drugačen pogled. Vesela sem, da je ženska našla svojo moč in mesto v družbi. Ženske smo odpeljale ta svet naprej, in če bi me vodile ta svet, sem prepričana, da ne bi bilo toliko vojn in vsega tega, kar za sabo potegnejo. Ženske znamo po naravi igrati mnogo vlog hkrati, biti mame, partnerice, gospodinje, graditi kariero, me to zmoremo. Pri sodobnih generacijah ni več tako surovega deljenja vlog na moške in ženske. Jaz pa sem še ostanek tistega časa, ko smo ženske delale dvojne izmene, hodile v službo in vodile celotno gospodinjstvo. Na srečo jaz nisem nikoli komplicirala, če je bilo treba, sem pač kuhala samo jaz in se lotila tudi stvari, ki so običajno bolj domena moških. Ženske in moški smo kot kaplje v oceanu, samo skupaj, v harmoniji in sodelovanju ustvarjamo oceane in cunamije, ki spreminjajo površje zemlje. Ženske smo se borile za svoje pravice, za enakovrednost in tega boja ne smemo pozabiti, nikoli privoliti v manj! Pomembno je, da razumemo tudi druga drugo, da smo se sposobne pogovarjati med seboj, se podpirati, soustvarjati boljši svet.«

Ženske, kot je Zvezdana, velikokrat povleče v politiko, ker želijo biti glasne. »Da bi se šla politiko, ne razmišljam, čeprav si včasih res želim, da bi na glas povedala kaj, kar mi leži na srcu. Ne morem, nisem narejena po meri političnih pripadnosti. Moj poklic mi daje prostor, da izražam svoja prepričanja dovolj svobodno in široko, da se mi zdi, da lahko tudi jaz premikam ta svet. In ja, morda bi ženske res morale narediti še več, da bi bile slišane.«