Mediaspeed

Petja Labović sam sicer mopeda nikoli ni imel, glede na to, da so ti del slovenske ikonografije, pa se je tudi sam veliko vozil z njimi, dosti krogov pa je naredil tudi s slovenskim tradicionalnim birmanskim darilom skuterji. Prav za film se je naučil voziti chopper. »To je bila čudovita izkušnja. Imeti pod sabo takšno mašino je neopisljivo lepo. Začneš razumeti to strast do 'bajkanja'. Morda si ga bom tudi sam privoščil okrog 40., 50. leta, ko me bo udarila kriza srednjih let,« se zabava Petja, ki se je med snemanjem filma vrnil v 90. leta. »To so leta, v katerih sem odraščal, leta brezskrbnosti, leta, ki se jih spominjam z veliko radostjo. Na snemanju sem se zato počutil zelo prijetno in domače.«

To pa je bil tudi čas, ko je ušpičil marsikatero lumparijo in postregel z marsikaterim presenečenjem. »Večino življenja imam dolge lase. Pri šestnajstih letih pa sem se odločil, da se bom obril, a tega nisem nikomur povedal. Mama in tedanja punca sta bili zgroženi, da kaj sem naredil iz sebe. Nisem jima upal povedati, da je bila to zavestna odločitev, temveč sem se zlagal, da me je frizer narobe razumel, da sem hotel nekaj drugega, a je bilo potem prepozno.«