osebni arhiv

»Vse, kar se spodobi za kleno partizansko generacijo,« je prepričana Manca Košir, avtorica naslednjih verzov: »Dotikamo se svojih uvelih mater, jim umivamo povešeno kožo in gledamo svojo prihodnost. Posode, iz katerih smo jedle in pile, kar je v posodah bilo, in hrepenele po tistem, česar niso vsebovale. Ta manko nas je ranil, da še dolgo nismo sposobne hvaležnosti za vse, kar je v njih prebivalo. V posodi, iz katere smo jedle in pile, je bilo tudi sporočilo mam naših mater in dota mater njihovih. Če bodo hčere umivale naša zgubana telesa, hvaležne za hrano v posodah, se lahko zgodi spoznanje. Predaja. In slavje.«

Redki so ob tem ostali ravnodušni. Mojstrica romanov Desa Muck je ob tem vzkliknila: »Genialno, draga Manca! Iz tvojih ust v ušesa naših hčera,« je upajoče pridala.