Marko Vavpotič

»Harmonika je bila pri nas doma vedno prisotna, saj jo je igral oče, mama pa je pela in plesala. Prav na ta inštrument igramo tudi me sestre. Med mano in najstarejšo Sonjo je kar petnajst let starostne razlike, Andreja je nekje vmes, a ugotavljamo, da so leta vse manj pomembna in vse bolj zabrisana,« pravi vedno nasmejana Petra Trobec. Seveda je bil za sestri šok, ko sta izvedeli, da v njihovo družino prihaja dojenček. »Ko nam je mama povedala, da je noseča, sem bila presenečena in na neki način tudi malo jezna oziroma ljubosumna. Petra se je rodila kar malo čez rok, zato se ji je kožica po obrazu luščila in prepričana sem bila, da je najgrši dojenček na svetu. A sem jo že po enem tednu vzljubila in zame je bila najlepše in najdragocenejše bitje na svetu. Na neki način je postala moja in vesela sem bila, ko sem lahko jaz skrbela zanjo,« pove Sonja, ki se je prav te dni upokojila. Andreja se Petre spominja drugače. »Jaz sem od nje starejša osem let in lahko rečem, da je bila vedno moj privesek. Ko sem postala najstnica, me je motilo, saj je hotela slišati pogovore, ki smo jih imele s prijateljicami. Kljub temu pa je Petra človek, ki ga moraš imeti rad, saj s svojo energijo prinaša veliko dobre volje in smeha. Kot otrok je bila zelo navihana, a kljub temu je s svojim nedolžnim obrazkom vse prepričala. Spomnim se, kako sva s prijateljico prišli iz šole in opazili, da je pred blokom vse mokro. In že naslednji trenutek je iz zraka priletela vrečka z vodo. Takoj se mi je posvetilo, da ima naša Petra prste vmes, in že hip zatem sem jo našla na terasi, kjer sta ležala in se skrivala ona in njen prijatelj. Ob sebi sta imela zalogo vrečk z vodo, saj takrat še ni bilo vodnih balonov.«

Od harmonike do kontrabasa

Petra je od nekdaj uživala veliko zaupanje. »Prijateljica je imela zelo stroge starše in je niso pustili ven z nami, zato sem šla jaz prosit za dovoljenje. In so rekli, da če grem jaz, gre lahko tudi ona,« se spominja Petra, potem pa grdo pogleda sestro Sonjo. »Mi je pa kup preglavic povzročala Sonja. Ko sem prepričala starše, da grem lahko ven, je prišla ona in rekla, da ne bom šla nikamor, in vse se je začelo znova.«

Marko Vavpotič

Dekleta je od mladih nog spremljala harmonika, ki jo poleg očeta igrajo tudi one. »Obiskovala sem nižjo in pozneje še srednjo glasbeno šolo, moja glavna instrumenta pa sta harmonika in kontrabas. Tiho pri sebi sem si želela, da bi postala glasbenica in od tega živela, a se domači s tem niso strinjali. Prepričani so bili, da je to samo nekaj za zraven, zato sem postala konfekcijska modelarka, a verjemite mi, da o tem poklicu nič več ne vem. Mama je bila krojačica, šivilja je Andreja, ki zdaj dela kot vzgojiteljica, Sonja pa je po novem upokojena trgovka,« opisuje Petra, ki pravi, da je bila njena prelomnica v glasbenem ustvarjanju folklora. »Kot sestri sem si tudi jaz želela plesati pri folklori, a takoj ko so ugotovili, da igram harmoniko, je bilo s plesom konec. Naučila sem se igrati na številne ljudske instrumente, celo na žago,« se zabava. »Po sodelovanju s folkloro sem začela nastopati v prvi glasbeni zasedbi Jara Raja, ki se ji je pridružil tudi Janez Dovč. Nekaj posebnega je tudi skupina Sestre Trobec Žagar, v kateri smo sprva nastopale me tri in še sestri Žagar. Potem ko je ena od njiju nehala, smo postale kvartet. Dobro se razumemo, in če smo se dvakrat ali trikrat v življenju sprle, je bilo to na vajah in zaradi glasbe.«

Preberite še ...

· Slovenija

(EKSKLUZIVNO) Luka Založnik, pričevalec iz afere Dars: Rok Snežič mi je narekoval, Feštajn pa je snemal

Marko Vavpotič

Sožitje

Sestre Trobec prekipevajo od pozitivne energije in v njihovi družbi ni nikoli dolgčas. Anekdote iz njihovega življenja si podajajo roko tudi zato, ker sta Sonja in Andreja močno vpeti v Petrino glasbeno kariero. Z njo včasih nastopata tudi nečakinji Špela in Janja, ki sta sodelovali tudi v videospotih. »S sestrama, starši in petimi nečaki bi lahko ustanovili kar mali orkester, a jaz sem vpeta že v toliko glasbenih zasedb, da nimam razen glasbe nobenega drugega konjička, saj mi za to preprosto zmanjka časa,« pravi Petra, za katero se je začela zelo delovna pomlad, saj pripravlja nove pesmi, ima nastope, veliko obveznosti pa ima tudi s prav posebno glasbeno zasedbo Manouche, v kateri je tudi najbolj prepoznavna.