Mateja Jordović Potočnik

Slovenka leta, nagrajena za svoje humanitarno delo, pušča globoke sledi v svetu prostovoljstva. Pomaga tistim, ki najbolj potrebujejo tolažbo – bolnim, starejšim in otrokom. Nagrado Slovenka leta dojema kot priznanje, a pravi, da največji dosežek ni plaketa, temveč hvaležnost in človeška toplina, ki ju prejme od tistih, ki jim pomaga.

Naziv Slovenka leta za Jolando Grom Ravnikar ni prva nagrada za njeno humanitarno delo, pred leti je prejela tudi priznanje iz rok nekdanjega predsednika Boruta Pahorja za izjemno prostovoljsko delo na področju socialne dejavnosti. Vsaka nagrada in priznanje sta potrditev, da je njeno delo opaženo, a vendarle ji največjo nagrado predstavljata hvaležnost in toplina ljudi, Slovenka leta pa je zanjo še en dokaz, da humanitarnost in prostovoljstvo v naši družbi ostajata vrednoti, ki ju ljudje cenijo.

osebni arhiv

Kot prostovoljka na onkološkem inštitutu pomaga bolnim in trpečim otrokom in odraslim v boju proti raku, pri tem pa odkriva, kako izjemen vpliv ima glasba: »Raziskave so dokazale, da glasba pozitivno vpliva na naše čustveno stanje, uravnava srčni utrip, zmanjšuje bolečine in celo izboljšuje fizično zdravje. Ena izmed izkušenj, ki me je globoko zaznamovala, je seminar glasbene terapije, ki sem se ga udeležila v DSO Fužine. Tam smo z glasbo delali z dementnimi stanovalci, pri katerih glasbena terapija prinaša izjemne učinke, pomaga pri sproščanju, prebujanju spominov in izboljšanju čustvenega stanja. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti terapevtki Petri Gabršček, ki me je povabila k sodelovanju, ter izr. prof. dr. Katarini Habe. Projekt, ki ga vodi Akademija za glasbo, vključuje sodelovanje profesorjev in študentov z različnih fakultet z namenom izvedbe in evalvacije učinkov glasbenih intervencij. Glasbena terapija se uspešno uporablja tudi na pediatrični kliniki, kjer daje lepe rezultate pri otrocih, starejših in bolnikih vseh starosti.«

osebni arhiv

Ena prvih slovenskih policistk

V mladosti je sanjala o poklicu zdravnice ali pevke, a je te sanje opustila zaradi težkih razmer v odraščanju, njen oče je storil samomor, pri šestnajstih letih pa je zaradi raka izgubila še mamo: »Zaradi težkih razmer med odraščanjem sem se morala odločiti za drugačno pot. Kljub temu sem skozi leta našla način, da združim umetnost in pomoč drugim. Nikoli ne bom pozabila, kako težko je, ko otrok ostane popolnoma sam. Življenje me je preizkušalo že zelo zgodaj. To so bili izjemno težki časi, polni strahu, bolečine in negotovosti. Morala sem hitro odrasti, se postaviti na svoje noge in se boriti. Takrat sem se naučila, kako dragocena je človeška bližina in kako pomembno je imeti nekoga, ki ti stoji ob strani. Morda prav zato pri svojem prostovoljskem delu tako globoko čutim stiske drugih. Vem, kako težko je, ko si sam in trpiš.«

osebni arhiv

Na neki način je ljudem pomagala že tudi skozi svojo profesionalno pot, odločila se je namreč za poklic policistke: »Ko sem se odločila za poklic policistke, je bila to še vedno predvsem moška profesija, zato sem morala pogosto dokazovati, da sem kos izzivom. Bila sem ena izmed prvih policistk in moja pot ni bila vedno lahka, a sem svoje delo opravljala z vso predanostjo. Službovala sem na različnih področjih, delala sem v patrulji, na terenu, se soočala s prometnimi nesrečami, preiskovala kazniva dejanja in veliko delala z otroki in mladostniki. Vsak dan je prinašal nove izzive, pogosto tudi težke in čustveno zahtevne situacije. Moja poklicna pot v policiji me je dodatno utrdila – kot ena prvih policistk sem se spoprijemala s številnimi zahtevnimi situacijami in bila priča mnogim težkim zgodbam.«

Glasba zdravi

Po upokojitvi jo je pot vodila v glasbo, najprej v zborovsko petje, nato v prostovoljstvo, kjer že 16 let s pesmijo prinaša upanje tistim, ki ga najbolj potrebujejo: »Prostovoljstvo na onkološkem inštitutu me povezuje z ljudmi, ki se spoprijemajo z boleznijo, ki je globoko zaznamovala tudi moje življenje. Pred 12 leti sem zaradi raka izgubila moža in prijateljico. Oba sta bila mlada in imela še toliko načrtov za prihodnost. Usodno zanju je bilo, da sta se spoprijela z izjemno agresivno obliko raka, ki je kljub vsemu zdravljenju in upanju prehitro zahtevala njuni življenji. Ta izguba je bila zame nepredstavljivo boleča in je močno vplivala na moje življenje.«

osebni arhiv

Z nazivom Slovenka leta in vso medijsko pozornostjo želi Jolanda opozoriti na težave na onkološkem inštitutu, kjer primanjkuje osebja: »Ponosna sem, da imam priložnost delati v tako strokovni in srčni ustanovi. Je pa tam nujno potrebna dodatna pomoč medicinskih sester in prostovoljcev, da bi še naprej zagotavljali kakovostno in sočutno oskrbo bolnikov. Takšno delo zahteva veliko znanja, sočutja in potrpežljivosti. Prostovoljec na onkološkem inštitutu ne more biti vsak. Delo zahteva pripravljenost na čustveno zahtevne situacije, saj pogosto spremljaš ljudi v najtežjih trenutkih njihovega življenja. Kljub temu da prinaša ogromno zadovoljstva, ni za vsakogar. Nekateri prostovoljci, ki niso pripravljeni na čustvene izzive, hitro obupajo. Vendar vsak, ki prinese srčnost in resnično željo pomagati, ustvari neprecenljiv prispevek.«

Med svoje srčne projekte pa šteje tudi organizacijo dobrodelnih koncertov: »Leta 2017 sem kot prostovoljka prejela državno priznanje iz predsednikovih rok. Ta čast me je spodbudila, da še naprej pomagam. Tako sem se povezala z otroki, ki se borijo z rakom, in začela organizirati dobrodelne koncerte za pediatrično kliniko. Projekt 'Pesem zate, od srca do srca' vsako leto raste in združuje srčne ljudi. Z vašo pomočjo smo leta 2023 zbrali več kot sto tisoč evrov in omogočili nakup krvnega analizatorja za hitrejšo diagnostiko pri zdravljenju otrok z rakom. Letos si želimo narediti še več! Podprete nas lahko tudi z donacijo na 1919 s ključno besedo OTROK5. Glasba zdravi, povezuje in prinaša veselje, skupaj lahko ustvarimo svetlejšo prihodnost za otroke, ki jo najbolj potrebujejo. S tem ne le osrečite sebe, temveč skupaj prinašamo upanje in pomoč otrokom, ki nas najbolj potrebujejo. Naj bo to dejanje srčnosti iskrica, ki prižge luč v njihovih življenjih. Hvala vsem, ki boste prisluhnili mojemu sporočilu!«

osebni arhiv