osebni arhiv

Dejan Dogaja danes na vprašanje, kako je in ali je srečen, izstreli: »Ja, seveda sem srečen, srečen in zaljubljen.« A ko ga primemo za besedo, kdo je tista, v katero je zaljubljen, se samo skrivnostno nasmehne in reče, da bomo o tem poklepetali ob kakšni drugi priložnosti. Trenutno si je namreč prvo mesto v njegovem srcu izboril kuža, kodrasti bišon Henri, brez katerega ne gre nikamor, niti v posteljo ne. Henri nastopa tudi v njegovem najnovejšem videospotu za pesem Pomaranče, za katero pravi, da je najbolj divja, živahna in zabavna pesem, ki jo je do zdaj posnel. »Moj cilj v življenju je, da bi ustvaril svet zabave, kjer bi bil prostor samo za dobro voljo in prijatelje,« pravi Laščan, ki ima sicer ob glasbi dneve zapolnjene tudi s predavanji za sommeliera. S prijateljem, fotografom Rokom Deželakom, obiskujeta prvo stopnjo izobraževanja in kmalu ju čakajo izpiti. Nekje v bližnji prihodnosti pa ima, kot se pohvali, v načrtu tudi to, da si bo postavil hiško, v kateri bo prostor za vse njegove ljubezni.

Zaljubljen v glasbo

Njegova najzvestejša spremljevalka od mladih nog je glasba. Prve korake je naredil kar doma, saj prihaja iz glasbene družine. Mama igra na klavir in lepo poje, oče pa je kitarist v narodno-zabavnem ansamblu Vigred. »Lahko bi rekel, da me je od mladih nog naprej spremljala narodno-zabavna glasba in prav od tam izvira tudi moja želja po igranju klarineta. Tega sem se potem na pobudo svojega prvega mentorja, klarinetista Franja Mačka, učil v nižji in srednji glasbeni šoli ter na akademiji za glasbo. Dolgo časa sem bil prepričan, da me bo klarinet spremljal povsod. Tako je bilo tudi v času, ko sem nastopal tudi s Poskočnimi muzikanti, v zadnjem času pa sem v 99,9 odstotka pevec, klarinet pa čaka ob strani.«

S Poskočnimi muzikanti se je kar dobro zasidral v slovenskem glasbenem prostoru, in čeprav se s fanti ni razšel najbolj prijateljsko, priznava, da si je v tistem času nabral veliko dragocenih izkušenj. Skupina je več let delovala kot hišni band petkove narodno-zabavne oddaje Slovenski pozdrav in takrat je sklenil poznanstva z vsemi slovenskimi glasbeniki.

Ga je pa že takrat vleklo tudi v zabavno glasbo. »Z narodno-zabavno glasbo si v nekem kalupu, ne moreš igrati na maturantskih plesih, zasebnih zabavah ali velikih prireditvah. Ljudje imajo radi narodno-zabavno glasbo, harmoniko, a radi plešejo tudi na trše ritme. In jaz sem se v teh trših ritmih našel. Glede na to, da sem sam velik ljubitelj koncertov in ves čas hodim na rock in pop koncerte, me je seveda vleklo v to smer. To je bilo čutiti že pri Poskočnih, saj smo posneli kar nekaj pesmi v zabavnih ritmih, ki so se veliko predvajale na radijskih postajah, z Dejan Dogaja Bandom pa to le še nadaljujemo in nadgrajujemo.«

Znani obraz

Preberite še ...

· Zaposlitev

Se še spomnite, česa ste se naučili na vaš prvi delovni dan?

Da je bil, ko se je odločal za samostojno glasbeno pot, že dobro znan medijski obraz, je seveda velika prednost pred tistimi mladimi, ki začenjajo z ničle. »Starejši glasbeniki sicer pravijo, da se je danes nam mladim veliko lažje prebiti v glasbeni vrh, saj imamo veliko zastonjskih kanalov, prek katerih se lahko promoviramo, kot so Instagram, TikTok, YouTube, Facebook. Vendar se sam z njimi ne strinjam, kajti danes je tudi več odličnih pevcev in skupin in prebiti se v ospredje ni mačji kašelj. Da sem bil prepoznaven, je bila seveda moja prednost. Moja ikonična frizura in ime, ki se ves čas pojavlja v medijih, sta mi hitreje odprla marsikatera vrata, a brez trdega dela in dobre glasbe ne bi uspel.«

Tudi zato je, ko je začel na novo, okoli sebe zbral glasbenike, ki so pripravljeni pridno delati in se nenehno izobraževati. »Sam imam kar nekaj vzornikov, po katerih se zgledujem. Med Slovenci je to Jan Plestenjak, ki mi je pomagal izbrati tudi moje novo ime Dejan Dogaja. Na evropski ravni je to avstrijski pevec Andreas Gabalier, na svetovni pa Justin Bieber. In ker sem se učil od najboljših, vem, kaj hočem. Ko sem torej iskal glasbenike za svoj spremljevalni band, sem bil zelo previden. Poiskal sem fante, ki so odkriti, iskreni, delavni in držijo obljubo, kadar jo dajo. Dva Notranjca Tilen in Rudi, dva Primorca Anže in Andraž, en Gorenjec Rok, ki je tonski mojster, in moja malenkost sestavljamo skupino, ki na odru noro uživa v tem, kar počne.«

Zgoraj brez

Največjo oporo pri izpolnjevanju svojih sanj je Dejan našel pri svojih domačih. Mama in oče sta ga vedno pri vsem podpirala, a ker je po značaju tak, da rad vedno malo preizkuša meje nemogočega, je potreboval kar veliko vere v samega sebe. »Še vedno rad hodim po robu in preizkušam, ali mi bo uspelo ali ne. Velikokrat kaj tudi zafrknem, a se potrudim in z naslednjo potezo potem tisto popravim. Ravno pred kratkim sem videl zanimivo sliko, na kateri je pisalo, da nikoli iz ničesar ne naredim majhne akcije, temveč vedno veliko dramo. S tem bi se kar poistovetil. Je pa res tudi to, da kadar mi kaj ni šlo, sem jokal sam pri sebi, nikoli na ves glas.«

O joku zadnje čase pri vedno nasmejanem pevcu ni niti sledu. Razen morda takrat, kadar je lačen. To se zadnje čase dogaja kar pogosto, saj se je lotil, kot sam pravi, drastične shujševalne diete in s prvotnih 94 kilogramov prišel že na 85 kilogramov, končni cilj hujšanja pa naj bi se ustavil pri številki 78. »Boste videli, do poletja se bom spremenil v pravega postavnega lepotca in bom lahko na zabavah nastopal brez majice,« smeje se obljublja in doda, da ga pomladni čas tudi sicer napolnjuje z neverjetno energijo, ki mu pride še kako prav pri nastopih. »Samo v marcu smo imeli skoraj dvajset nastopov, kar je za glasbenike zelo veliko. Podobno nas čaka tudi v prihodnjih mesecih, tako da nam dolgčas vsekakor ne bo.«