Njihove priredbe si je svetovna javnost na spletu ogledala 60-milijonkrat in nekateri priznavajo, da ne morejo preživeti dneva brez njih. Zdaj bo treba prepričati tudi tradicionalne volivce nagrad grammy, ki se s takšnimi aranžmaji in vokalno izvedbo še niso srečali. »Kar nekaj kolegov in članov Akademije me je poklicalo, potem ko so že preposlušali prijavljena dela. Niso namreč čisto verjeli, da skupina Perpetuum Jazzile vse 'zvoke' ustvarja zgolj s svojimi glasovi,« je povedal Wayne Halper, nekdanji zakladnik Akademije Grammy in strokovnjak z več kot 35-letno kariero v glasbeni industriji ter dolgoletni poslovni partner slovenske vokalne skupine.

Ko se človek posveti nečemu smiselnemu, mu vesolje vedno gre naproti. Tega se ni domislil Paolo Coelho, tako je trdil že večni Goethe … In v sozvočju s to drzno tezo vsekakor vijuga zgodba Andreja Pešca, politologa in spletnega hazarderja, ki ga je trda roka življenja popeljala na pot ambasadorstva miru in pomoči sočloveku. Naj se nam predstavi kar sam, z odstavkom iz enega svojih imenitnih člankov! »Pred leti sem dobil vse, za kar sem si dotlej prizadeval,« je zapisal. »Živel sem v hišici ob morju, delal sem od doma, živel sem z dekletom, nisem imel nobenih posebnih odgovornosti, imel sem ogromno časa zase, dovolj denarja ... Bil pa sem precej nesrečen, saj moje življenje ni imelo smisla. Živel sem iz dneva v dan, nisem pa dal pravega doprinosa življenju drugih. Na to me je vztrajno opozarjala vest, ki sem jo skušal utišati z uživaštvom. Ki pa niti ni bilo uživanje, temveč bolj začasno olajšanje trpljenja.«

Moji dnevi tukaj se začenjajo precej zgodaj. Že pred sončnim vzhodom (da se vam ne bom po nepotrebnem zasmilila, tu sonce vzide šele okoli sedme ure) sem na plaži, kjer vsak dan hitro hodim eno uro, deset minut pa posvetim »sokolskim« vajam (jaz sem še bolj stare šole in telovadim skorajda tako, kot so včasih telovadili člani Sokola). Po napornem treningu se z veseljem vrnem domov in tam me že na vhodu v hišo pričaka omamen vonj pravkar spečenih čapatijev. Domači jogurt, papaja in čapati – božanski zajtrk, da o sveže kuhani kavi sploh ne izgubljam besed! Nebeško, res!

O kontracepciji se je treba nenehno pogovarjati. Metode so bolj ali manj poznane, z leti se materiali izboljšujejo, hormoni naj bi bili prijaznejši do telesa – tukaj so kontracepcijska sredstva nove dobe, kot pravijo materničnim vložkom s hormoni (IUS – intrauterini sistemi), pri tem pa pozabljamo na recimo dobro staro diafragmo in kondom, ki edini preprečuje spolno prenosljive bolezni. To ni samo virus HIV, temveč so tudi presneto nadležen virus herpesa, genitalne bradavice in rak materničnega vratu, ki ju povzroča virus HPV. Na vse to sta opozorili ginekologinji Sabina Senčar in mag. Urška Bizjak Ogrinc.

Obisk Enote za intenzivno terapijo in nego novorojenčkov v ljubljanski porodnišnici je nekaj posebnega. Pravzaprav je darilo, saj te opomni na neverjetno moč in ponižnost do življenja, ki se veča z vsakim utripom drobnih srčec za dlan velikih borcev. Nad njimi bedijo požrtvovalno medicinsko osebje na čelu z vodjo dr. Lilijano Kornhauser Cerar (na oddelku je že od samega začetka pred tridesetimi leti in se spomni večine teh malih čudežev, ki so zrasli v velike ljudi z izjemno energijo) in starši, predvsem mamice otročkov, za katere Cerarjeva pravi, da so pomemben del ekipe.

Spomladi leta 2009, ko je imela Jana Koteska, manekenka in modna oblikovalka iz Zidanega Mosta, šele 26 let, je na desni dojki zatipala zatrdlinico. Čeprav mlada, je bila ozaveščena in hkrati tudi malo prestrašena, pa se je odločila, da gre takoj na pregled. Zdravnik ji je zagotovil, da je z njo vse v redu, saj je mnogo premlada za kakšno resno bolezen. Ji je pa vseeno svetoval, naj si dojke še naprej vsak mesec pregleduje. To je tudi počela in novembra istega leta ugotovila, da se bulica hitro povečuje. »Tudi na drugem pregledu me družinski zdravnik ni resno jemal, saj je bil kot številni drugi prepričan, da je rak dojk bolezen starejših žensk. V povprečju namreč zbolevajo po 50. letu. Vseeno pa mi je dal napotnico za punkcijo v Ljubljani in tam so mi decembra diagnosticirali rak dojk,« se spominja Jana Koteska, ki smo jo konec oktobra letos srečali kot prostovoljko na 13. panevropski konferenci evropske zveze Europa Donna v Ljubljani. Udeležilo se jo je približno 200 predstavnic, v glavnem bolnic in ozdravljenk od raka dojk, iz 47 držav, ki so članice velike družine Europa Donna.

Rožca Šonc že trinajst let vodi program Starejši za starejše, letos je ta humanitarna dejavnost dobila nagrado državljan Evrope in spodbudila zanimanje drugih držav, da bi podobno odpravljale stiske starejših. V ta program je vključenih kar 64,2 odstotka starejših od 69 let (več kot 180.000) in v njem sodeluje 3500 prostovoljcev, potrebovali pa bi jih še več. Odkar delujejo, so opravili skoraj 880 tisoč obiskov ter organizirali in izvedli 320.000 različnih pomoči – od druženja do prevozov in spremstva do zdravnika, pa pomoči pri hišnih in osnovnih življenjskih opravilih … »Pri osamljenosti in socialni izključenosti pa je zlata vreden že klepet …« pravi Rožca Šonc in opozarja na neizkoriščene potenciale starejših ljudi, saj ti z upokojitvijo ne izgubijo svojega znanja in strokovnosti in bi bili lahko še zelo koristni, če jih družba zaradi stereotipov in strahu pred starostjo ne bi izključevala.

Terry Oldfield in Soraya Saraswati, svetovno znan glasbeni duo

Hrvaški mediji so bili pred nedavnim polni ljubke psičke, tej pasmi popularno rečemo »štrasenpotpuri« oziroma mešanec. Na rdeči preprogi v sloviti Dvorani Vatroslava Lisinskega je namreč iz rok notranjega ministra dobila medaljo za pogum, pri tem so jo spremljale ovacije v dvorani, med občinstvom je bilo največ policistov. Candy, tako je temu pasjemu cukrčku ime, se ni kaj prida vznemirjala, ampak si je očitno želela čim prej nazaj v svoj dom na mejnem prehodu Bajakovo med Hrvaško in Srbijo, kjer ima lepo hišico, na kateri je njeno ime.

Okoljevarstvenica in aktivistka, po izobrazbi geografinja in specializantka zakonske in družinske terapije, je leto po tistem, ko je končala vodenje največjega okoljskega prostovoljskega projekta ne le v zgodovini Slovenije, temveč tudi sveta, ustanovila Trajnostni park Istra. Od takrat je kot koordinatorica prostovoljcev iz vsega sveta v zaledje slovenske Istre pripeljala 600 prostovoljcev iz 46 držav, ki so pomagali domačinom z več kot 60.000 urami dela. Njihova prizadevanja in vizionarstvo so opazili tudi v svetu, saj so prav letos dobili prestižno mednarodno okoljsko nagrado.

Milena Miklavčič, zapisovalka intimnega življenja Slovenk

Z Manco Košir na Hrvaškem, kjer je pred 50 leti snemala film Breza

Vodnik po novem Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju