Iščete delo? Odlično, za vas imamo neverjetno ponudbo: v Revozu so vam pripravljeni ponuditi 793,09 evra osnovne bruto plače na mesec – kar je 2,36 evra več od minimalne plače – v zameno za brutalno naporno delo, tudi ponoči. Pravzaprav so ponujali celo vrtoglavih 910 evrov bruto (okrog 600 evrov neto), a se je pokazalo, da to ni bila osnovna plača, saj so bili v to vsoto vključeni tudi najrazličnejši dodatki.

In ne, ni ravno redna služba, zaposlili bi vas prek agencije, torej vas lahko takoj odpustijo, če ste premalo poskočni, prenerodni ali bog ne daj bolni. A celo če ste mladi in čili, če boste brez ugovora ali postanka delali cele noči, nič zboleli, se nikoli prepirali s šefom, to še vedno ni prav nobena garancija, da vas ne bodo vseeno odpustili, ko vas ne bodo več potrebovali. Pa nismo še niti omenili tople malice v menzi z več meniji. Oh, in popust pri nakupu avtomobila (čisto iz radovednosti, kako verjetno je, da si ob minimalni plači kupuješ nov avto?). Kdo bi lahko rekel ne taki ponudbi?

Precej ljudi, se je pokazalo.

Tole je komaj verjetno nadaljevanje: za tristo in drobiž delavcev so pretaknili domovino po dolgem in počez, pa jih niso našli! O ponudbi so obvestili »več kot 11.700 brezposelnih«, pa niso našli zahtevanega števila delavcev. Niti približno. »Ustreznih in motiviranih« kadrov je »presenetljivo malo«, so žalobno ugotavljale agencije in Zavodi za zaposlovanje. Kar 56 informativno-motivacijskih delavnic so jim pripravili, so bili ogorčeni. Pa nič!

Vse to je povsem osupnilo našega ministrskega predsednika Mira Antoaneto, ki ni mogel razumeti, zakaj ljudje ne jedo potice, če jim je že kruha zmanjkalo, ali kot so poročali lani novembra, »je izrazil začudenje, da tako ugledno podjetje težko dobi ustrezno delovno silo za nove projekte, kot je proizvodnja novega clia 4«.

Ker tako ugledno podjetje tako slabo plačuje? Samo ugibam.

V katerem vzporednem vesolju živi predsednik vlade? Vsekakor tam ne bere domačih časopisov in ne gleda slovenskih poročil, iz katerih bi lahko nekaj malega izvedel o tem, kako ljudje pod njegovo vlado v resnici živijo. Res je, krize ni zakrivil on. A tudi ni naredil dovolj, da bi zdaj, domnevno postkrizno, živeli bolje.

Ali pa bil vsaj v pravem trenutku tiho.

Medtem so se nekateri že začeli spraševati, kako bodo potemtakem našli začetnih 400 ali celo skupaj 3000 delavcev za novo tovarno Magne, ki smo ji na oltarju privabljanja tujih podjetij žrtvovali krepak kos plodne zemlje. Bo ta plemenita žrtev zaman, ker ti leni brezposelni nočejo delati za nespodobno nizko plačilo? Kako si drznejo.

Da ne boste rekli, da samo kritiziramo, ponujamo protipredlog: lahko bi, ko že imamo toliko posredniških agencij, poslali nezaposlene na začasno delo v ZDA. Slišim, da bo Trumpu menda primanjkovalo delavcev za načrtovani zid med Mehiko in ZDA. Urna postavka za gradbenega delavca je osemindvajset dolarjev in pol, pa se domača (in legalna) delovna sila zmrduje, da je to premalo. Ponudimo jim torej svoje ustrezne in motivirane kadre. Če že nočejo za nespodobno nizko plačilo delati avtomobilov, naj pa zid gradijo. Saj migrantov menda tudi mi ne maramo, ne?

Obstaja pa tudi naravnost genialni plan B: bolje plačujte svoje delavce.

Nič hudega, če se ne strinjate z mano. Saj vas vendar ne morem prisiliti, da bi imeli prav.