Če bi bili skromni, bi lahko dejali, da je burrata mocarelina nežnejša sestrična, pravi ljubitelji pa bi jo okronali za samo kraljico italijanskih sirov. Ta kremasta sirna specialiteta, ki so jo že pred več kot stoletjem pridelovali v Apuliji, v prevodu pomeni ‘maslena’, narejena pa je iz polnomastnega kravjega mleka, ki mu dodajo smetano.

Užitek za vse čute: Zamižite in si predstavljajte s soncem obsijano pokrajino južne Italije. Z dlanmi razpolovite svež kos burrate, skorja se nežno pretrga in iz nje počasi spolzi mehka kremasta sredica. Razporedite jo po sveže pečenem hrustljavem kruhu in si zraven privoščite kozarec žametno rdečega vina.

Pripravite jo lahko tudi sami

Postopek priprave tradicionalno vključuje le tri sestavine – kravje mleko, smetano ter sirilo. Sveže ali pasterizirano mleko segrejete in mu dodajo sirilo, da začne postopoma nastajati skuta. To nato potopite v vročo sirotko ali rahlo osoljeno vodo, kjer jo z gnetenjem in vlečenjem oblikujete do primerne strukture. Za tem jo ovijete v mošnjiček iz mocarele in ji dodate še smetano ter drobce mocarele.

Po strukturi je burrata manj gosta od mocarele, njen okus pa je bolj blag. Domača burrata je pogosto zavita v listje sladkega korena – zeleno listje je jasen znak, da je burrata sveža.

Kako jo postrežemo?

Burrato moramo porabiti svežo, najkasneje v 48 urah po izdelavi. Postrežemo jo na sobni temperaturi kot samostojno predjed ali namaz, Odlična je v kombinaciji s svežimi paradižniki, kuhanim pršutom ter kakovostnim deviškim oljčnim oljem. Dodamo jo lahko tudi k testeninam ali pa jo uporabimo za najrazličnejše nadeve. Nam je še posebno všeč s pikantno granolo …