V tokratni številki Novega tednika ne spreglejte tudi brezplačne priloge Mosova petica, ki ponuja obilo zanimivega branja o gospodarskem utripu, arhitekturnih smernicah in novostih na področju gradnje, tehnološkega razvoja, turizma in prostega časa.
Že dve desetletji spremljamo njegovo delo. V sodni dvorani je dosleden in strokoven. Ima ogromno pravniškega znanja, kar njegove stranke zelo dobro vedo, a tudi njegovi odvetniški kolegi in tožilci, ki se pogosto znajdejo na nasprotni strani v sodni dvorani. V zadnjih letih je ključni člen v lokalni politiki, a njegov ugled seže dlje. To kaže mamljiva ponudba visokega položaja v slovenskem pravosodju. A je ni sprejel. Ker so mu družina, žena in dva odraščajoča otroka na prvem mestu. Mnogi strokovni kolegi, ki ga poznajo, pravijo, da bi moral že zdavnaj kandidirati za župana, saj Celje in njegove minuse ter pluse zelo dobro pozna. Zato je odgovoril tudi na vprašanje, ali bomo v prihodnosti njegovo ime videli na kandidatni listi za župana knežjega mesta. Do takrat imajo prednost odvetniška halja in njegove stranke. Iskren stik s strankami mu ogromno pomeni, ne daje jim lažnega upanja, ko preuči zadevo. Pomembno mu je, kot pravi, da je sodni postopek vedno pošten in pravičen. Tako v odvetništvu kot politiki pa trdno ostaja idealist. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)
Na Celjskem deževje od včeraj še ni ponehalo, umirilo naj bi se šele proti večeru. V Celju je bil včeraj aktiviran celo občinski načrt zaščite in reševanja v primeru poplav. Največ težav so povzročale meteorne vode, k sreči pa to jutro upada višina Savinje, ki je bila še včeraj zvečer strašljivo visoka. (SŠol, TS, BA, STA, foto: Nataša L., NTRC)
Javno komunalno podjetje Žalec je za uporabnike pitne vode v več naseljih izdalo ukrep prekuhavanja vode.
Gasilci zaradi močnega neurja posredujejo skoraj v vseh občinah naše regije. Meteorne vode in potoki so znova poplavili kar nekaj hiš ter cest. Samo v Celju so po podatkih celjskih poklicnih gasilcev zapore ceste na naslednjih lokacijah: sotočje Savinje in Voglajne (Skalna klet), podvoza Kersnikova in Zagrad (pri PGD Zagrad), Tremerje 22, Otemna 20, Gorica pri Šmartnem 16a, Slatina v Rožni dolini (1 km pred Šmartnim v Rožni dolini) in Kočevarjeva 1 (pri t. i. Svinjskem sejmu). Pod vodo je tudi del Drešinje vasi. (SŠol, Foto: Nataša L.)
Robert Gajšek, upokojeni ravnatelj Osnovne šole Hruševec Šentjur, je velik ljubitelj znanosti in fotografije, pri čemer oboje tudi prepleta.
Prejemnik zlatega grba občine Nazarje je Bojan Štrukelj. Vsestranski človek, ki že več kot 30 let aktivno sodeluje v skupnosti, kjer živi, in tako pomembno vpliva na zadovoljstvo in kakovostnejše življenje krajanov. Po izobrazbi je lesarski tehnik, ki opravlja delo hišnika v osnovni šoli v Nazarjah. Vendar je to le ena od mnogih stvari, ki jih v življenju poleg tega še počne.
Svet Savinjske regije, ki ga sestavlja 31 županj in županov občin s Celjskega, se je pred dnevi zbral na 5. redni seji v Aninem dvoru. Udeleženci so potrdili 30 prednostih razvojnih projektov Savinjske regije, ki jih želijo uvrstiti v Dogovor za razvoj regije in bodo predvidoma izvedeni v tekoči finančni perspektivi 2021–2027. Vrednost projektov znaša 76,7 milijona evrov. Občine pričakujejo, da bodo iz evropskih skladov in državnega proračuna pridobile 55,6 milijona evrov sofinanciranja.
Franc Cep, predsednik Delavskega društva hribovskih kmetij, ima v hlevu še šest repov. »Imam štiri krave, dva bika,« pojasni. Sena je bilo letos dovolj – za običajno leto, a zaradi visokih temperatur in suše so haloške pašniške strmine porjavele in živina, ki bi se morala sedaj pasti na bregačah, nima kaj jesti. »Krmimo seno, ki bi ga morali imeti za poznejše mesece. Ne vem, kaj bo. Dokupa krme pa si ne moremo privoščiti.«
Občinski nagrajenec Občine Podčetrtek za leto 2024 Florjan Vasle je na čelu Term Olimia že deset let. Leta 2004 se je v podjetju zaposlil kot vodja knjigovodstva in kontrolinga, kasneje je prevzel vodenje financ, nato pa se je po naključju, kot pravi sam, znašel na direktorskem stolčku. V tem času so v termah pod njegovo taktirko izvedli številne pomembne naložbe, podjetje pa je doživelo razcvet.
V Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje je trenutno vključenih 135 otrok, od tega je 73 učencev v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, 52 učencev je v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Mestna občina Velenje je denar za gradnjo prizidka pridobila na razpisu ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Leta 2023 je prejela skoraj 269 tisoč evrov in leto kasneje še približno 318 tisočakov. K sofinanciranju je pozvala tudi občine, iz katerih prihajajo varovanci centra. Skupaj so prispevali malo več kot 500 tisoč evrov. Podjetje Esotech je gradnjo začelo lani junija in jo končalo v letu dni. Tako v prizidku kot v starem delu centra so namestili novo opremo, ki je stala približno 200 tisoč evrov. Prizidek je velik 640 kvadratnih metrov. Zasnovan je kot paviljon, na katerega se navezujejo učilnice. Še posebej prostorna je glasbena učilnica, v kateri je urejen sistem akustičnih zaves, zato je uporabna tudi kot manjša prireditvena dvorana. Ob njej je sodobno opremljena knjižnica. Vmes so sanitarni in utilitarni prostori in kabinet. Učilnice so usmerjene v atrija, hodnik je povezan z zunanjo glavno pešpotjo in s športnim igriščem. Kot so še povedali v velenjskem CVIU, nameravajo septembra prenoviti tudi velik atrij. Tako bodo pridobili dodaten prostor za izvajanje različnih dejavnosti. (Foto: arhiv CVIU)
Zgodovinsko društvo Celje je na Guštovi mestni plaži ob Savinjskem nabrežju predstavilo prvo številko 31. letnika revije Zgodovina za vse. »Ta številka je ena redkih, ki ni tematska, in prinaša raznolike teme,« je povedal urednik revije dr. Borut Batagelj. Kot je še dodal, je revija namenjena zgodovini »od spodaj«, torej zgodbam običajnih ljudi in njihovim življenjem.
Občina Rogaška Slatina bo za tamkajšnji mladinski center zagotovila nove prostore v spodnjem nadstropju kulturnega centra. Prostor z novim odrom za nastopajoče bo omogočil izvedbo različnih kulturnih in glasbenih dogodkov, na voljo bo tudi prostor za kulinarično ponudbo.
Na Rifnik v občini Šentjur so se spet vrnili Kelti in obiskovalcem sobotne prireditve razkrili, kako so pred davnimi tisočletji živeli, kako so lovili, kaj so jedli, kaj so izdelovali in s čim so si zapolnili svoj prosti čas.
V Občini Rogatec so se pred nekaj meseci razveselili odprtja nove enote doma starejših, ki omogoča, da lahko domačini jesen življenja preživljajo v domačem kraju. »Zaposleni v enoti doma skrbijo za 35 oskrbovancev, vse zmogljivosti so zasedene. Zakon o dolgotrajni oskrbi spodbuja še, da starejši ljudje čim dlje ostanejo na svojem. Zato ima naša občina posluh tudi za dejavnost pomoči na domu,« je povedal župan Martin Mikolič. Vodstvo občine ima v zadnjem času polne roke dela z načrtovanjem podjetniškega inkubatorja, ki naj bi zaživel v nekdanjih prostorih Mesnin Žerak.
Letošnji Pikin festival, največji slovenski dogodek za otroke in družine pri nas, bo imel slogan Na zeleno barvam svet. Obiskovalce bo osveščal o nujni skrbi za okolje, smotrni rabi in ponovni uporabi različnih izdelkov, trajnostno naravnanih ukrepih in sobivanju z naravo. Mlajši obiskovalci se najbolj veselijo druženja s simpatično in nagajivo Piko Nogavičko, ki jo bo tudi letos upodobila Ema Kač. Pravi, da je Pika zanjo navdihujoč lik, ker ostaja zvesta sebi in nas opominja, kako pomembno je ohranjati otroško radovednost in veselje do življenja.
Minulo soboto so vse poti, ne samo siva, vodile na Gorenjsko, na sklepno dejanje 15. sezone vseslovenskega pohodniškega gibanja Laško gremo v hribe in tradicionalno zaključno prireditev pred Nordijskim centrom Planica, ki je na poslednji avgustovski dan dobila epilog z najbogatejšim programom doslej.
