Občina Tabor in Pokrajinski muzej Celje sta v sodelovanju s Pošto Slovenije konec januarja v Domu krajanov Tabor slovesno predstavila priložnostno poštno znamko Veronika Deseniška. Ta spada v serijo znamk Znamenite osebnosti. Na pogodbeni pošti Tabor je do tega petka na voljo tudi žig prvega dne.
Z enournim protestnim zborom bodo opozorili na prenatrpanost slovenskih zaporov in na kritično pomanjkanje pravosodnih policistov ter drugih strokovnih delavcev zavodov.
Celjski svetniki so danes med drugim potrdili predlog trinajstih nominirancev za letošnje celjske grbe, potrdili so tudi spremembe odloka o določitvi volilnih enot za volitve v mestni svet in za župana. Mestni svet se je seznanil tudi s poročili o lanskoletnem delu Nadzornega odbora Mestne občine Celje (MOC), Civilne zaščite in Gasilske zveze Celje. V sklopu obravnave kadrovskih zadev pa so svetniki potrdili predloge imenovanj predstavnikov občine v svete nekaterih javnih zavodov. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: MOC)
V petek, 7. februarja 2025, je predstavnik elektro podjetja obvestil policiste Policijske postaje Šmarje pri Jelšah, da je zaznal, da je bil na eni od stanovanjskih hiš na šmarskem območju opravljen nepooblaščen poseg v elektro omarico.
Zatem ko so posnetki baterijske reje kokoši na kmetiji v Gornjih Ivanjcih preplavili Slovenijo, je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odredila izredni nadzor. Da njegove ugotovitve niso povsem zadovoljive, je že znano. V aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji Erar smo pregledali, katera podjetja in zavodi iz savinjske regije so lani dobavljali izdelke pri omenjeni kmetiji.
Pretekli četrtek je v Knežjem dvoru Pokrajinski muzej Celje odprl del stalne arheološke razstave Savinja. Ta je drugi del arheološke razstave Od šivanke do zvezd in predstavlja arheološko najdišče te celjske reke. Razstava prikazuje njeno bogato arheološko dediščino, v kateri tako arheologi kot amaterski iskalci že desetletja odkrivajo drobne kovinske predmete, so pojasnili v celjskem muzeju.
V središču Celja od leta 2008 deluje Zavod za raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj (Zavod ZRI). Po besedah direktorice zavoda Alenke Vodončnik omenjeni zavod ponuja izobraževanja, ki jih na trgu primanjkuje, v zadnjem času se usmerja predvsem na področja spodbujanja digitalne, zdravstvene in finančne pismenosti. Ker zavod sam zagotavlja vire financiranja, so izobraževanja za uporabnike brezplačna.
Ljudska iniciativa Velenje je pripravila na kulturni praznik pripravila shod v protest proti občini.
Na Okrožnem sodišču na Ptuju se je ta teden začelo sojenje Tomažu Arkliniču, obdolženemu sostorilstva pri umoru njegove žene marca 2024.
Zatem ko so posnetki baterijske reje kokoši na kmetiji v Gornjih Ivanjcih preplavili Slovenijo, je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odredila izredni nadzor. Da njegove ugotovitve niso povsem zadovoljive, je že znano. V aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji Erar smo pregledali, katera podjetja in zavodi iz savinjske regije so lani dobavljali izdelke pri omenjeni kmetiji. Gre za več ustanov, zavodov, od katerih je kmetija prejela tudi visoke zneske. Celjska bolnišnica naj bi lani za izdelke kmetiji – glede na aplikacijo Erar – izplačala več kot 15 tisoč evrov, Meja Šentjur skoraj 70 tisoč evrov. Med zavodi, ki so naročniki izdelkov omenjene kmetije, so tudi številni vrtci, osnovne šole in domovi za starejše s Celjskega. Nekaterim smo poslali vprašanja, ali glede na odmevnost primera in domnevne nepravilnosti na kmetiji še vedno naročajo pri omenjenem ponudniku. (SIMONA ŠOLINIČ, LARISA JEKNIČ, foto: Andraž Purg)
Sebastian Klovar, inženir kemijske tehnologije, zaposlen v Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje, je lani novembra za svoje zaslužno mentorstvo mladim raziskovalcem prejel plaketo slovenske kemičarke Aleksandre Kornhauser Frazer za leto 2024. Strinja se s tistimi, ki menijo, da je raziskovanje pot do pozitivnih sprememb za človeštvo, in je hvaležen, da lahko pod svojim okriljem vodi številne mlade, željne znanja. »Pri nobeni raziskovalni nalogi uspeh na začetku ni zagotovljen. Ne vemo, kaj se bo izcimilo. A nikakor ne smemo obupati,« je pojasnil.
Predstavniki Dijaške organizacije Slovenije (DOS) in Dijaške skupnosti Celje so se danes prvič po požaru v ljubljanskem dijaškem domu sestali z ministrom za vzgojo in izobraževanje Vinkom Logajem.
Nemci so jo kot šestletno deklico, ki si je najbolj na svetu želela varen objem svoje mame, sredi noči iztrgali iz družinskega okolja.
Dijaški dom Celje je pred obsežno energetsko in statično prenovo in ob tem tudi pred logističnim izzivom, kam v času del premestiti približno sto študentov ter kako 183 dijakom, ki bodo med prenovo ostali v dijaškem domu, zagotoviti čim manj moteče okolje za bivanje. Gradbena dela bodo predvidoma začeli izvajati 3. marca, končana morajo biti še letos. »Ko smo se v letu 2023 prijavili na razpis okoljskega ministrstva za nepovratna sredstva energetske prenove, nismo vedeli, kakšna bo časovnica, veliko je bilo neznank in še danes so. Tako tudi nismo vedeli, kdaj točno bomo lahko začeli dela. Zdaj je jasno, da morajo biti končana do konca letošnjega leta. Trdno verjamem, da nam bo uspelo, seveda to terja tudi izredne ukrepe,« pravi Iztok Leskovar, ravnatelj Strokovnega izobraževalnega centra (SIC) Alme M. Karlin, pod okrilje katerega sodi Dijaški dom Celje.
Prihodnji teden bo znano, kdo bodo letošnji prejemniki celjskih grbov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade je obravnavala 20 predlogov za prejemnike najvišjih priznanj. Mestnemu svetu bo predlagala podelitev trinajstih priznanj – treh zlatih celjskih grbov, štirih srebrnih in štirih bronastih ter dveh kristalnih celjskih grbov.
Letošnji slovenski kulturni praznik bo v Mestni občini Celje postregel s številnimi dogodki, za kar bodo poskrbeli javni zavodi in organizacije s področja kulture. Slavnostni uvod je bila osrednja občinska proslava v veliki dvorani Narodnega doma, na kateri so podelili priznanja celjske zvezde na področju kulture. Dogodek je bil včeraj, slavnostni govornik je bil režiser Luka Marcen, program pa je zasnovala Mateja Kokol z mladimi celjskimi umetniki. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)
Predvsem zaradi potreb gospodarstva je bil pred dvema desetletjema uveden višješolski program v Strokovni šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Njeni diplomanti imajo več uporabnega znanja, ki ga pridobivajo pri različnih delodajalcih, poudarja Nada Reberšek Natek, ki je šolo vodila od njene ustanovitve in je vesela, da jo bodo prihajajoče študijsko leto obogatili še z višješolskim programom fotografije. Konec lanskega leta se je upokojila. Njen naslednik je Rafael Hrustel. Dvajseto obletnico bodo obeležili z več dogodki, na katerih bodo predstavili delo šole in dosežke študentov.
