· Gospodarstvo

Dan državnosti, 25. junij, je tudi vitanjski občinski praznik, zato se v prihodnjih dneh v eni najmanjših lokalnih skupnosti, ki jo vodi eden najmlajših slovenskih županov, obeta pester praznični utrip. Po besedah 33-letnega župana Andraža Pogorevca ima občina razloge za zadovoljstvo, saj je občina sredi pestrega naložbenega cikla. Predvidoma naslednje leto bo vrata odprl težko pričakovani vrtec, obetajo se nova blokovska stanovanja, finančno zajetna bo gradnja vodovoda, občina se prav tako pripravlja na urejanje športnega parka. Ker se Vitanjčani z grenkim priokusom spominjajo nedavnega množičnega pretepa na prireditvi Majsko Vitanje, je bila organizacija tradicionalne avgustovske Holcerije nekaj časa vprašljiva. A priljubljena prireditev po zagotovilih župana bo.

· Kronika

Idilično Kozjansko s skromnimi lesenimi hišami, kritimi s slamo, in z navidezno trdnimi kamnitimi zgradbami je 20. junija pred 50 leti stresel potres. Poškodovanih je bilo več tisoč stavb. Številni prebivalci so si začasno bivališče uredili pod šotori, kozolci, v počitniških prikolicah, na skednjih … Poškodovani so bili šole, cerkve, gradovi … Domačini so s pomočjo solidarnostnih dni, posojil ter ob pomoči številnih sosednjih občin in delovnih organizacij zavihali rokave. Večletno obnovo sta zaznamovala težek dostop do odročnejših krajev, kamor so vodili le kolovozi, in primanjkovanje gradbenega materiala. Po tem obdobju so ljudje dobili boljše bivanjske pogoje, nove šole, nov dom upokojencev, boljše prometne povezave in še kaj. Zato še danes velja, da se je z »dobrotresom« Kozjansko rešilo slovesa manj razvite slovenske pokrajine.  

V torek popoldne je zagorelo v podjetju Unior v Zrečah.

· Kultura

Velenje je gostilo 23. Lirikonfest, književno srečanje, ki je tudi letos postreglo z izbranimi pesniškimi branji, literarnimi potopisi in letos prvič s kantavtorsko glasbo. Predstavili so jih priznani slovenski in tuji književniki, prevajalci ter mednarodno uveljavljeni predstavniki novejše poezije, književnosti in jezika. Na Lirikonfestu se je v minulih 23 letih predstavilo že več kot tisoč uveljavljenih evropskih in drugih književnih ustvarjalcev. In kdo so letošnji dobitniki prestižnih književnih nagrad?

· Gospodarstvo

V najbolj zahodni haloški občini, v Makolah, je vsaj del občanov na nogah. Razburja jih načrtovana postavitev petih vetrnic na pobočju Plešivca (vse na območju Makol). Investitor je podjetje Stiria invest iz Rogaške Slatine, ki se že šest let trudi za pridobitev dovoljenj v skladu s postopkom državnega prostorskega načrta, podobno kot Dravske elektrarne Maribor za izgradnjo vetrnic v Žetalah, na slemenu Maclja. A v Makolah so investitorji naleteli na oviro – to je Krajinski park Boč-Donačka gora. Sedaj želijo s pomočjo občine doseči spremembo odloka o krajinskem parku, ki bi dovoljeval gradnjo vetrnih elektrarn, čemur pa v civilni iniciativi Odločen ne vetrnim elektrarnam na Boču ostro nasprotujejo. Pravijo, da ni denarja, za katerega bi prodali Boč, zdravje in pitno vodo.

Začel se je nov poskus prodaje Športne loterije. Kdo vse se zanima za nakup monopolista na trgu športnih stav? In kdo bo imel o tem poslu zadnjo besedo?

· Nepremičnine

Na tretjo razvojno med Velenjem in Slovenj Gradcem prebivalci Šaleške doline in Koroške čakajo že vrsto let. Sedemnajst in pol kilometrov dolga hitra cesta naj bi bila po zadnjih napovedih Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) zgrajena leta 2028. Zaradi težavnega terena velja za enega zahtevnejših odsekov na našem avtocestnem omrežju. Na njem bodo trije predori, trije pokriti vkopi, 16 viaduktov, sedem mostov ter deset nadvozov in podvozov. Do zamud pri izvedbi projekta, težkega približno 800 milijonov evrov, prihaja zaradi težav pri pridobivanju pravnomočnih gradbenih dovoljenj.

· Zaposlitev

Celoten intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. V njem tudi o tem, ali je izobraževalni sistem pripravljen na nove poklice, ali imajo podjetja sploh ustrezne strategije kadrovanja, kako skrbijo za starejše delavce in o tem, kaj prinaša prihodnost na področju zaposlovanja tujih delavcev.   Trg dela je izjemno razgiban v zadnjih letih. Še nikoli se ni tako zelo govorilo, da delavcev primanjkuje na vsakem koraku. To pomeni, da je tuja delovna sila, kot pravi direktorica celjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Slovenije Dubravka Milovanović, naša resničnost. A vzporedno Slovenci odhajajo na delo v tujino, mladim pa je, kot pravi sogovornica, svet danes na dlani. Na svet gledajo drugače kot starejši, ki so pripravljeni na delovnem mestu marsikaj potrpeti. Bodo morda mladi tisti, ki bodo delodajalce naučili drugačnega pogleda na to, kako obdržati delavca in ga tudi ustrezno plačati? Stopnja brezposelnosti je trenutno rekordno nizka. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

· Kultura

V Mariboru se je sinoči s podelitvijo nagrad sklenil 59. festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadel prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej, za najboljšo predstavo s premiero v lanskem letu pa so bili izbrani šesturni Angeli v Ameriki v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Praznih rok se z Borštnikovega srečanja niso vrnili niti celjski ustvarjalci. Nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo je namreč žirija dodelila Živi Bizovičar in Niku Žnidaršiču za predstavo Juriš po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha v produkciji SLG Celje.

Policisti poročajo o še eni tragični nesreči traktorista, ki je na kraju podlegel poškodbam.

· Politika

Ste vedeli, da je nekoč v Rogaški Slatini deloval pek Viljem Bizjak, ki je s svojimi slaščicami oskrboval dunajski in kasneje beograjski dvor? Ko je želel razširiti svojo proizvodnjo, so šli njegovi načrti o višjem dimniku v nos takratnim oblastem, zato je svojo proizvodnjo prestavil v Zagreb. Na to zgodbo je med raziskovanjem v Zgodovinskem arhivu Celje med drugim naletela dr. Breda Mulec. V svoji knjigi z naslovom Uradniki niso angeli je nanizala še več hudomušnih anekdot, ki jih je razbrala iz arhivskih spisov o disciplinskih postopkih proti nižjim uradnikom. Opozorila je tudi na stereotipe in prepričanja, ki se uradništva držijo vse od zgodovine do danes.  

Na območju občine Črnomelj so policisti v četrtek obravnavali vlom v osebno vozilo, iz katerega so tatovi ukradli orožje.

· Kultura

Danes zvečer bo poletna muzejska noč, največja promocijska akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih ustanov, ki pripravljajo programe s področja kulturne dediščine. Muzeji in galerije na tem zdaj že tradicionalnem dogodku vsako leto do polnoči odprejo vrata za brezplačen obisk ter ob tej priložnosti pripravijo še spremljevalni program. Zanimiva vodstva po razstavah, delavnice, predstavitve, pogovori se obetajo tudi na Celjskem.  

· Nepremičnine

  Številni občani Občine Šmarje pri Jelšah v svojem kraju pogrešajo bazen. Želijo si ga tako otroci kot tudi odrasli, ki se spominjajo, da je bilo javno kopališče nekoč priljubljeno poletno zbirališče sredi kraja. Občina je za gradnjo na območju sotočja med Šmarskim in Dvorskim potokom že pridobila gradbeno dovoljenje, ki bo kmalu poteklo. Po besedah župana Matije Čakša ima v predalu tudi projekt, ki ga je sposobna uresničiti v bližnji prihodnosti, pri čemer si želi državno sofinanciranje.    

· Slovenija

Občina Dobrna se ponaša z bogato kulturno in naravno dediščino. Sloves ji daje zdravilni vrelec, saj sodijo dobrnske toplice med najstarejša zdravilišča v tem delu Evrope. Prvi zapisi o njem segajo v leto 1405. Sledila so različna obdobja razvoja. Leta 1875 so takratni lastniki term z dograditvijo in obnovo zdraviliškega kompleksa vzpostavili pogoje in možnosti za hitrejše odpiranje Dobrne in njenega turizma v svet ter za rast te gospodarske dejavnosti, ki Dobrno opredeljuje že stoletja. Tako je občina tudi danes prepoznana kot uspešna turistična destinacija. V spomin na začetek širitve turizma na Dobrni občina 15. junija obeležuje svoj praznik. Tudi letos razlogov za proslavljanje ne manjka. Veselijo se novih pridobitev in smelo zrejo v prihodnost.

· Gospodarstvo

»Nikoli še nisem doživela tolikšne dobrote, toliko podpore. Nisem si predstavljala, da obstaja toliko dobrih ljudi,« je slab teden po nevihti, ki je utopila in sesekljala skoraj hektar zelenjavnih sadik, razlagala Anita Zajc, vrtnarka iz Apač. Ob pogledu na novozasajeno njivo so ji po licu polzele solze – solze sreče. »Posijalo je sonce,« je dejala in v tistem trenutku so se sončni žarki res prebili skozi oblake.

Obrambi Tomaža Ročnika, nekoč enega od najbogatejših Slovencev, ki je bil obsojen na zaporno kazen, je s pomočjo napake sodišča uspelo doseči razveljavitev pravnomočne sodbe zaradi gospodarskega kriminala.