· Novice

Po odmevni nesreči v velenjskem premogovniku, v kateri so umrli rudarji Aleksander Judež, Dejan Črep in Mitja Stropnik, se mnogi prebivalci Šaleške doline sprašujejo, ali bi tragedijo lahko preprečili, kako optimizirati varnostne razmere v jami, predvsem pa, kako ta pretresljiv dogodek psihološko vpliva na rudarje. Je res, da jih je veliko v bolniškem staležu in da so nekateri dali celo odpoved? V Premogovniku Velenje pravijo, da nihče od rudarjev za zdaj ni odpovedal delovnega razmerja, in dodajajo, da je zagotavljanje varnosti v jami temelj delovanja premogovnika. V Ljudski iniciativi Velenje (LIV) vodstvu Premogovnika Velenje ne verjamejo, očitajo mu, da brezobzirno posega v naravne razmere, s tem pa neposredno ogroža življenja rudarjev. Zato LIV v soboto v središču Velenja organizira zbor za odgovornost v politiki v gospodarstvu.

· Novice

Šolski center Rogaška Slatina je prostor, kjer se srečajo tradicija, inovacije in strast do izobraževanja. Pri nas ne gre zgolj za pridobivanje znanja, temveč za odkrivanje lastnih talentov, razvoj ustvarjalnosti in pripravo na uspešno prihodnost. Ponosni smo na programe, ki so edinstveni v Sloveniji in ki mladim odpirajo vrata v svet poklicev z obetavno prihodnostjo. Vas zanimajo tehnološki razvoj in modni trendi v optiki ali bi raje stopili na pot umetniškega oblikovanja? Pri nas imate izbiro!

· Kronika

Na Okrožnem sodišču na Ptuju se je začelo sojenje Tomažu Arkliniču, obdolženemu sostorilstva pri umoru njegove žene marca 2024. Tožilstvo obdolžencu očita, da je v sostorilstvu z Aleksandro Škamlec sodeloval pri umoru svoje žene. Arklinič se je branil z molkom in ni želel odgovarjati na vprašanja, prebral pa je pisni zagovor.

Najprej sta lopova starejšemu Velenjčanu prodala komplet posod za 700 evrov, potem sta ga pregovorila, da jima je v trgovini kupil še več parfumov.

· Promet

Policisti Postaje prometne policije Celje so v današnjem nadzoru hitrosti na avtocesti A1, izven naselja Dramlje, kjer je hitrost vožnje omejena na 130 km/h, ustavili voznika osebnega vozila – voznika začetnika, ki je vozil s hitrostjo 207 km/h.

· Kronika

Na razpis za izbor koncesionarja, ki ga je Mestna občina Celje objavila v začetku leta 2025, ni prispela nobena prijava, tako da bo izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti v Celju odslej zagotavljalo javno podjetje Zelenice. To pomeni, da se na razpis ni prijavil niti Veking, ki je to dejavnost opravljal vsa ta leta. Predvsem pa, da so bile točne naše decembrske napovedi, da je med občino in Vekingom zagotovo dokončno počilo. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

· Kultura

V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje so 24. januarja premierno uprizorili predstavo Sen kresne noči avtorja Williama Shakespearja. Režiral jo je Jaša Koceli. Navdušila je celotna zasedba, a izstopal je predvsem mladi del, in sicer Lucija Harum, Maša Grošelj, Urban Kuntarič in Lovro Zafred, ki so s svojo igro očarali. Poleg odličnih nastopov je predstava postregla tudi z izjemno scensko podobo in glasbo, ki sta celotnemu dogajanju dali poseben pravljični pečat, kar je tudi sicer eden glavnih elementov dogajanja. S premiero te romantične komedije je SLG Celje gledalce hkrati ogrelo za prihajajoče Dneve komedije, ki se bodo začeli 3. februarja.

Bloudkove nagrade, najvišja državna priznanja za šport, so drevi v Cankarjevem domu v Ljubljani prejeli ekipa kajakašev v spustu 3xK1 v postavi Nejc Žnidarčič, Anže Urankar in Simon Oven za vrhunski mednarodni dosežek ter Janez Vodičar in Irena Rosa za življenjsko delo v športu.

V soboto okoli 1.30 so koroške gasilce prebudili pozivniki na pomoč. V kraju Sele-Vrhe je zagorel vikend, ki ga je ogenj kljub hitremu posredovanju gasilcev, povsem uničil.

· Kultura

Danes se v Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje začenjajo že tradicionalni Dnevi komedije. Letos bo festival zaznamoval bogat spremljevalni program, tokratna posebnost je tudi popolnoma neodvisna selektorica, dramaturginja in teatrologinja Tereza Gregorič, ki je v tekmovalni program uvrstila osem predstav. Strokovno žirijo bodo letos sestavljali igralka Miranda Trnjanin, dramatik, dramaturg, scenarist in vsestranski umetnik Nebojša Pop – Tasić ter dramaturginja in piska Tajda Lipicer.

· Kronika

Velenjska policista Aljaž Ovčjak in Bine Urleb sta v petek zvečer pred stanovanjsko hišo na Plešivcu opazila osebno vozilo, ki je bilo delno parkirano na vozišču, kar se jima je zdelo čudno, zato sta izstopila iz vozila in nameravala preveriti, če je z lastnikom vse v redu. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: arhiv NT/Sherpa)

· Kultura

Včeraj so prihajajoči kulturni praznik, Prešernov dan, počastili v občini Šentjur. Osrednja pozornost je bila letos namenjena premieri filmske pripovedi o društvih in kulturnih organizacijah, ki delujejo v tamkajšnjemu Centru kulture Gustav, ter podelitvi priznanj uspešnim kulturnim ustvarjalcem.

· Slovenija

  Koliko hudega lahko človek stori sočloveku v imenu skrajnih prepričanj in želje po nadvladi ... Takšne misli so me prežemale, ko sem zapuščala svetel in prijeten dom 88-letne Vide Bolko iz Dramelj v občini Šentjur. Nemci so jo kot šestletno deklico, ki si je najbolj na svetu želela varen objem svoje mame, sredi noči iztrgali iz družinskega okolja. Tri leta je preživela v neznanih krajih med neznanimi ljudmi, ki so v tujem jeziku malim nič krivim glavam nenehno ukazovali, jih žalili in ustrahovali. »Bila sem zelo prestrašen otrok,« pove gospa, ki je zaradi silne bolečine vse tragične dogodke skozi življenje skušala nekako odmisliti. Na prelomu leta je svoje spomine obudila na pogovornem večeru, ki ga je organizirala drameljska krajevna organizacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Čeprav je obujanje dogodkov iz otroštva zanjo zelo težko, je privolila tudi v pogovor za Novi tednik. »Kar oglasite se, saj je prav, da ljudje slišijo to zgodbo,« je dejala po nekajminutnem razmisleku.  

Robert Gajšek, upokojeni ravnatelj Osnovne šole Hruševec Šentjur, je velik ljubitelj znanosti in fotografije, pri čemer oboje tudi prepleta. V zadnjem času se posveča infrardeči fotografiji.

· Kultura

Žička kartuzija je najstarejša kartuzija v Srednji Evropi, saj je bila ustanovljena v 12. stoletju kot prva zunaj matičnih dežel Francije in Italije ter prva od štirih kartuzij na Slovenskem. Sčasoma je nekdanji samostan kartuzijanskega belega reda postal evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh, danes je spomenik državnega pomena. Po več obnovah je samostanski kompleks turistično privlačen, saj ponuja številne vsebine, ki temeljijo na vrednotah kartuzijanov oziroma poštenem odnosu do ljudi in narave.

· Kultura

Robert Gajšek, upokojeni ravnatelj Osnovne šole Hruševec Šentjur, je velik ljubitelj znanosti in fotografije, pri čemer oboje tudi prepleta. V zadnjem času se posveča infrardeči fotografiji. Tovrstne posnetke je poslal na natečaj Življenje v drugačni barvi, ki ga organizira izdelovalec posebne opreme za infrardeče fotografiranje iz Združenih držav Amerike. Sodelujoči so na natečaj, ki je imel 12 tekmovalnih kategorij, poslali več kot tri tisoč posnetkov. Gajšek je s posnetkom Donačke gore v infrardeči tehniki chrome candy osvojil drugo mesto. Njegovo nagrajeno fotografijo je poobjavila še spletna izdaja ameriške poslovne revije Forbes.  

· Slovenija

Statistični urad Slovenije je pretekli teden na svoji Facebookovi strani objavil novičko, da je Celje zdaj »po številu prebivalstva četrto največje naselje v Sloveniji«. Čeprav znamo Celjani in Celjanke kar kritično gledati na knežje mesto, se je pod zapisom statističnega urada znašlo ogromno zapisov ponosnih Celjanov, ki imajo svoje mesto radi. Marsikoga pa je nekoliko zbodel zapis statističnega urada, da naj bi Kranj po številu prebivalstva »prilezel« na tretje mesto na račun 75 prebivalcev. Za toliko naj bi lani namreč Kranj imel več prebivalcev kot Celje. 

· Finance

Je tisti sindikalist, ki je pred približno petnajstimi leti sedel na direktorski stol v podjetju Inde Vransko in s tem sprožil polemike tudi v državnem zboru. Pravi, da svoje dolgoletno sindikalno delo dojema kot tek na dolge proge, saj delavske pravice niso samoumevne. Ves čas jih je potrebno braniti pred pohlepom kapitala, poudarja. Priznava tudi, da se šibkost sindikalnega gibanja kaže v vseh panogah. »Sicer nisem črnogled, a se zavedam, da tudi sindikate čaka veliko zahtevnih izzivov. Opažam, da mlade generacije zaposlenih potrebe po sindikalni organiziranosti ne prepoznavajo. To ni dober obet za prihodnost sindikalizma,« še pravi.