· Finance

Vodstvo Občine Dobje se je lani razveselilo odločitve vlade, da bo financirala gradnjo enote doma starejših. Zdaj so v ospredju skrbi, ali bo denarja dovolj za uresničitev projekta. Župan Franc Leskovšek še opozarja, da so majhne občine nasploh v neenakopravnem položaju pri črpanju evropskega denarja, namenjenega razvoju lokalnih skupnosti. Za Občino Dobje je precejšen izziv spreminjanje občinskega prostorskega načrta. Na eni strani jo pestijo birokratske zahteve, na drugi strani omejitve kmetijskega ministrstva. »A če želimo, da bodo mladi ostali na podeželju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše,« je jasen prvi mož lokalne skupnosti.  

Nočna vožnja se ni končala po pričakovanjih. Dve osebi sta pristali v bolnišnici.

· Slovenija

Vrtec Žetale bo tudi v novem vrtčevskem letu obiskovalo 50 mladih nadobudnežev. Svetniki so na zadnji seji pred poletjem potrdili število oddelkov in povišanje stroška neporabljenih živil, ki zniža ceno programa v primeru odsotnosti otroka. Ta se poveča z 2,32 na dan na 2,57 evra na dan, kar pa ne vpliva na povečanje cene programa oz. končnega zneska na položnici, nasprotno ob odsotnosti otroka bodo starši privarčevali nekaj centov dnevno kot do sedaj.

· Kronika

Da se lahko predvsem iznajdljivosti tistih, ki so bili prvi prisotni na terenu, zahvalimo, da v lanskih poplavah ni bilo smrtnih žrtev in da je izjemno delo nato opravila celotna koordinacija služb zaščite in reševanja, pravi mag. Natalija Plemenitaš Fuchs. Dobjanki, ki je v obdobju katastrofalne naravne nesreče vodila celjsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje ter Regijski center za obveščanje Celje, se zdi, kot da bi nas v tistih kriznih trenutkih vse skupaj varovala še višja sila. Že kot dijakinja si je želela, da bi delala v vojski. Zadnjih 20 let pod okriljem obrambnega ministrstva opravlja različna delovna mesta. Že skoraj dve desetletji je članica občinskega sveta Občine Dobje. Prepričana je, da je vključenost v odločanje o dogajanju v svojem kraju izjemno pomembna. Doslej je trikrat kandidirala tudi za županjo omenjene občine, pri tem so jo, kot pravi, vodili pogum, odločnost in tudi kanček lahkovernosti.    

· Kultura

Timoteja Jevšenaka številni poznajo kot zgovornega arhitekta z veliko strastjo do prostora in družbe. 29-letnik, ki je odraščal v Celju, zadnja leta živi v Vojniku, zaposlen pa je v Ljubljani, se že od gimnazijskih let navdušuje nad arhitekturo 20. stoletja, ki je nastajala na območju nekdanje Jugoslavije. Pred leti je soustvaril razstavo Tendence, ki je bila na ogled v nekdanji restavraciji Majolka in se je osredotočala na razvoj celjskega urbanizma in arhitekture med letoma 1955 in 1985. V AQ galeriji GCC pa je bila pred nekaj meseci na ogled tudi njegova zelo prepoznavna raziskava Borba za arhitekturo – vprašanje kolektivne identitete arhitekture v socialistični Jugoslaviji. Timotej je letos v ospredje stopil tudi kot vodja prenove kultnega kioska K-67, ki bo v knežjem mestu služil različnim namenom. S svojim raziskovanjem in premišljenim pristopom ne želi le ohranjati zgodovinske arhitekture, temveč jo povezati s sedanjostjo in prispevati k boljši prihodnosti našega prostora in medčloveških odnosov v njem.

· Gospodarstvo

Več kot 75 tisoč kubičnih metrov veliki nasipi prodnatega in drugega materiala v Poslovni coni Arnovski gozd, ki naj bi bili posledica sanacije vodotokov po lanskih avgustovskih poplavah, v občini Žalec še vedno razburjajo lokalno skupnost in vlagatelje. Čeprav je zemljišče, na katerem so nasipi, v rokah zasebnih lastnikov, so v občini prepričani, da gre za kršenje zakonodaje in nedovoljeno vzpostavitev deponije, za katero lastniki niso pridobili nobenega dovoljenja. V občini med drugim še vedno ne vedo, kaj vsebuje odložen material in ali je onesnažen, kdo je njegov lastnik in kako bo odstranjen. »Hočemo odgovore na naša vprašanja in hočemo, da se ta kup odstrani,« je jasen žalski župan Janko Kos. Zaradi zaščite občanov in občank so vključili tudi odvetniško pisarno ter sprožili inšpekcijske postopke, ki do zdaj še niso naleteli na plodna tla.

· Kronika

  Da brigadirsko poslanstvo ni le stvar zgodovine, ampak lahko boljšo družbo soustvarja tudi danes, opozarja razstava v Galeriji Zgornji trg v Šentjurju. Na ogled so fotografije iz delovnih akcij, med drugim pogozdovanja in odpravljanja posledic poplav, kjer je bil vsak dodaten par rok v veliko pomoč. Klub brigadirjev mladinske delovne brigade Miloša Zidanška Šentjur je na dediščino in pomen brigad pred dnevi opozoril tudi s postavitvijo spominske plošče v Šentvidu pri Planini.  

· Slovenija

Od skupno 6294 kandidatk in kandidatov, ki so na 80 slovenskih šolah v spomladanskem roku opravljali splošno maturo, je bilo uspešnih 92 odstotkov. Na maturi pa so se tudi letos izkazali tudi celjski gimnazijci. S podelitvijo spričeval splošne mature se bo danes za večino maturantov tako zaključilo srednješolsko izobraževanje. (SŠol)    

· Kronika

Vodenje Policijske postaje Šentjur z današnjim dnem prevzema Bojan Šipek. Dosedanji dolgoletni načelnik šentjurske policijske postaje Ludvik Petrič, za katerim je dolga in uspešna policijska pot, se bo namreč 25. julija upokojil.

V Črni na Koroškem je pripetila tragična prometna nesreča, v kateri je umrl 22-letni fant.

· Gospodarstvo

Končana so gradbena dela za prvo fazo prenove Stare grofije, ki so vključevala izgradnjo zunanjega dvigala in strojnico za klimatizacijo razstavnih prostorov. Vrednost gradbenih del je znašala približno 600 tisoč evrov. V prihodnjih dneh bo opravljen še tehnični pregled, ki je predpogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. (SŠol, foto: MOC)

Na celjskem sodišču bi se danes z branjem obtožnice moralo začeti sojenje prvaku SDS Janezu Janši ter soobtoženima, nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju in nekdanjemu prvemu možu Imosa Branku Kastelicu za domnevno sporne posle z zemljišči v Trenti. Po peturni pravni telovadbi bo vrhovno sodišče odločalo o izločitvi sodnikov porotnikov.

Celjski policisti so ponoči zasačili voznika začetnika, ki je po celjski obvoznici, na kateri je hitrost omejena na 70 kilometrov na uro, drvel s 158 kilometri na uro.

· Promet

Zaradi začetka izvajanja pripravljalnih gradbenih del za izgradnjo kolesarskega mostu čez Savinjo pri Špici, ki ga bo Direkcija RS za infrastrukturo postavila v okviru izgradnje kolesarske povezave Celje–Žalec, je na odseku lokalne ceste Celje–Brnica–Kasaze spremenjen prometni režim z delno zaporo. Delna zapora, ki se razteza od parkirišča na koncu naselja Lisce do kmetije Lun v dolžini približno 200 metrov, bo trajala vse do konca leta. (SŠol)  

· Promet

Policisti Postaje prometne policije Celje so včeraj ponoči izvajali meritve hitrosti na celjski obvoznici iz smeri Medloga proti Čopovi ulici. Na delu, kjer je hitrost omejena na 70 km/h, je voznik začetnik vozil 158/km/h. Voznik je vozil neregistrirano vozilo, ki ni bilo obvezno zavarovano, prav tako za vozilo ni bil opravljen tehnični pregled, so sporočili iz Policijske uprave Celje.