Tradicija vinogradništva in vinarstva v družini Frelih traja že več kot stoletje. Vedno so sloveli po kakovostnem vinu, prvi so na svetovni zemljevid postavili cviček, s peninami pa so se zavihteli v prvo ligo pridelovalcev penin.
Mimo Celja s skoraj 200 kilometri na uro, rekorder skozi središče Mirne s 102 kilometri na uro.
V Mestni občini Velenje so pred dnevi začudeni in razočarani ugotovili, da je vlada na spletni strani med gradivi v obravnavi objavila besedilo dolgo pričakovane in napovedovane nacionalne strategije za izstop iz premoga, v kateri ni ne duha ne sluha o dopolnitvah, ki so jih z najvišjimi predstavniki vlade dorekli ob septembrskem vladnem obisku Savinjska regije. V Velenju se tako sprašujejo, ali besede predsednika vlade in ministra še kaj veljajo.
Primer zanemarjenega konja Maxi Liona, katerega zgodba je dodobra pretresla celotno Slovenijo, je zagotovo dokaz, da človeška okrutnost ne pozna meja. Lastnik ga je močno shiranega in izčrpanega ter bolnega pripeljal v Društvo za zaščito konj v Orovi vasi, kjer so prostovoljci dali vse od sebe, da bi ga rešili in mu omogočili konja dostojno življenje. Na žalost se je izkazalo, da je njegovo stanje tako kritično, da so bila vsa njihova prizadevanja zaman. Medtem ko so čakali na veterinarja, da bi ga uspaval, se je Maxi Lion z globokim vzdihom poslovil sam. Njegovo srce očitno ni zdržalo, so sporočili iz društva.
Občina Mozirje je znana po urejenih krožiščih, v katerih stojijo različne skulpture, ki odsevajo značilnosti območja, zato morda niti ne preseneča, da je pri zadnji tovrstni pridobitvi stopila še korak naprej in k sodelovanju povabila še preostale občine Zgornje Savinjske doline. V pravkar zgrajenem krožišču ob vznožju Gorenjskega klanca so svoje mesto našli kamniti mozaiki z občinskimi grbi vseh sedmih zgornjesavinjskih občin, ki obiskovalce simbolično opominjajo, da se na tem mestu Savinjska dolina preveša v svoj zgornji del, torej Zgornjo Savinjsko dolino.
Iz Društva za zaščito konj so sporočili, da Maxi ni pričakal prihoda veterinarja.
Ali veste, kako je nastal kraj Šmarje pri Jelšah? Nekoč sta na to območje prišla velikana, ki sta si podajala kladivo in se obmetavala z blatom. Tako so nastali griči sv. Rok, sv. Miklavž, sv. Barbara in sv. Tomaž. Zanimivost iz rokava mimogrede strese etnologinja in kulturna antropologinja Janja Sivec, ki zna različne naravne in kulturne posebnosti kraja prikazati s pomočjo ljudskih ali resničnih zgodb. S sprehodi, ki jih pripravlja s somišljeniki iz društva Legende, opozarja, da pravljice ne živijo le v knjigah, ampak so zapisane tudi na vrhu hribov, v krošnjah dreves in celo na dnu globeli.
Taja Metličar, vedno nasmejana in polna življenjske energije, še danes težko verjame, da je bila ona tisto dekle, ki so jo komaj živo pred štirinajstimi leti izvlekli iz povsem zmečkanega avta.
S predsednico Socialnih demokratov Tanjo Fajon smo se pogovarjali na njihovem štabu na Levstikovi 15 v Ljubljani, na račun katerega so trpeli očitke, da gre za ukradeno judovsko vilo. Sodišče je minuli teden odločilo, da so ti očitki neutemeljeni, in predsedniku vlade Janezu Janši naložilo globo ter od njega terjalo javno opravičilo.
Tudi celjski gostinci se tako kot večina njihovih stanovskih kolegov po Sloveniji soočajo z velikimi težavami, v katere so jih zaradi več kot osemmesečne prepovedi delovanja pahnili ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa. »Gostinci smo največje žrtve epidemije in z njo povezanih ukrepov. Od države zato zahtevamo, da prisluhne našim predlogom in nam čim prej pomaga,« je na srečanju, ki ga je pripravila Obrtno-podjetniška zbornica Celje, poudaril predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar. Srečanja sta se poleg gostincev udeležila tudi direktor zbornice Danijel Lamperger in ravnatelj celjske srednje šole za gostinstvo in turizem Iztok Leskovar. Eden večjih problemov gostincev je namreč tudi pomanjkanje kadrov.
Podčetrtek je bogatejši še za eno vsebino. Družina Ježovnik iz Olimja je namenu predala Proizvodno-turistični center (PTC). Obiskovalci si lahko odslej na enem mestu ogledajo, kako nastajajo izdelki, značilni za domačijo Jelenov greben. Poskusijo lahko marsikatero dobroto in izdelke kupijo za s sabo. Sodoben center je nastal v želji razbremeniti domačijo, poznano po jelenih, ki jo letno obišče približno 140 tisoč obiskovalcev. Vse pa ni šlo povsem gladko. Ko je bila stavba že pod streho, so jo obilne padavine na enem od delov poškodovale. Odpravljanje posledic je terjalo veliko truda in denarja.
Grobelno v občini Šentjur bo danes v znamenju enodnevnega mednarodnega kantavtorskega festivala z naslovom Mladi avtor kant (MAK). Enajsta izdaja festivala, ki je tokrat prvič prejel podporo kulturnega ministrstva, bo na oder tamkajšnjega doma krajanov pripeljala šest izvajalcev iz treh držav.
Mestna občina Celje je pred dnevom spomina na mrtve pripravila spominski komemoraciji v Starem piskru in na Golovcu, se poklonila spominu na pokojne častne meščane ter položila venec v Spominskem parku Teharje.
Ob dnevu spomina na mrtve bo na mestnem pokopališču v Celju in na pokopališču na Teharjah v nedeljo in ponedeljek veljal poseben prometni režim. Začasna sprememba prometne ureditve bo oba dneva trajala od 7. do 17. ure. V tem času bo na tem območju tudi spremenjen način parkiranja, zagotovljene bodo izredne vožnje javnega mestnega prometa – Celebusa.
Bliža se dan množičnega obiska pokopališč. V Katoliški cerkvi je 1. november zapovedani praznik vseh svetih. Cerkev ima na načine pogrebov svoj pogled, vendar se želje ljudi in svojcev pokojnikov od takšnega pogleda včasih močno razlikujejo. Zato se vedno znova rojevajo novi načini pogrebih svečanosti. Preverili smo, kakšne so smernice pri tem. In tudi, kako se spreminja miselnost ljudi na tem področju. Razburkano zadnje leto je dodobra pomešalo tudi želje in odnose do pokopališč. Medtem ko nekateri vztrajajo pri klasičnem pokopu, nekateri pepel v spomin na svojca shranijo v diamantu. Preverili smo tudi, kakšna so navodila za pogrebne službe, če nekdo umre s covidom-19, in izvedeli, da poklic pogrebnika ni več takšen, kot je bil pred desetletji. Pogrebnik je zdaj tudi psiholog, saj so stiske ljudi večje in svojci pokojnih pogosto pogrešajo samo iskren pogovor. (SIMONA ŠOLINIČ)
