Za direktorico s štiriletnim mandatom je bila znova izbrana pred letom dni.
Po neuradnih, a zanesljivih podatkih, naj bi odstopila poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje mag. Margareta Guček Zakošek. (SŠol, Foto: SHERPA)
Če ste v teh dneh izgubili svoj iPhone, imate morda srečo.
Današnje jutro je zaposlene na Občini Rogaška Slatina razveselilo, saj so ob pregledu občinskih financ opazili priliv v višini skoraj 1,7 milijona evrov. Gre za davek od zmagovalnega dobitka igre na srečo Eurojackpot. »Vesel sem, da je dobitno srečko izpolnila oseba, ki ima stalno prebivališče v naši občini. Tudi sam ji iskreno čestitam,« je dejal tamkajšnji župan mag. Branko Kidrič. In dodal, da sreča očitno spremlja pogumne.
Tu je druga sezona kriminalne serije V imenu ljudstva, v kateri ima pomembno vlogo avtistični fant Sebastijan. Tega tako prepričljivo igra 26-letni Urban Kuntarič, da so mnogi mislili, da gre res za avtista. Mladi igralec je počaščen, saj to pomeni, da je svoje delo dobro opravil. »Čutil sem velik pritisk zaradi avtistov samih, saj sem jih želel verodostojno prikazati,« pravi Ljubljančan, ki meni, da ima najboljši poklic na svetu, saj je vsak dan lahko nekdo drug.
Svetovni dan maternega jezika obeležujemo 21. februarja. Slovenščina je v zadnjih desetletjih zaradi razširjene angleščine vedno bolj na udaru, zato je še toliko bolj spodbudno, da kljub življenju v tujini na svoj materni jezik ni pozabil marsikateri izseljenec. V pomoč jim je dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga v Berlinu že petnajsto leto poučuje mag. Magdalena Novak, profesorica slovenščine in angleščine. Delo jo zelo navdihuje in veseli, obenem je ustvarjalno, zato ji ni nikoli dolgčas. Dopolnilni pouk slovenščine, ki ga organizira in financira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, strokovno podporo pa učiteljem nudi zavod za šolstvo, v nemški prestolnici obiskuje devetdeset udeležencev, med katerimi so tako otroci kot odrasli.
Da bo v življenju slaščičarka ali zlatarka, ji je že v otroštvu napovedal oče, s katerim sta se v njeni mladosti rada vrtela po kuhinji. Iz gospodarstva jo je pot zanesla v izobraževanje. Letos mineva petindvajset let, odkar v Srednji poklicni in strokovni šoli Šolskega centra Šentjur dijake uči pri praktičnem pouku slaščičarstva. Pod njenim mentorstvom se mladi učijo ustvarjati majhne pregrehe za posebne priložnosti. Učiteljici, ki jih zna poslušati, radi povejo o svojih uspehih, a tudi o svojih strahovih in težavah. Prav zato, ker si zna pridobiti zaupanje mladih, je bila vrsto let zvesta poslanstvu rejnice. Do lepše prihodnosti je pomagala kar devetim najstnikom.
Občina Šmarje pri Jelšah se je prijavila na razpis zdravstvenega ministrstva, na katerem bo skušala pridobiti denar za ureditev sodobnega fizioterapevtskega centra v stavbi stare šole.
Prostovoljno gasilsko društvo Šalovci je staro in dotrajano gasilsko vozilo zamenjalo s sodobnejšim.
Misel, da ne moremo živeti v sedanjosti in drveti proti prihodnosti, če ne poznamo svoje preteklosti, vodi Slatinčana asist. Daniela Siterja, mag. zgod., ki je pred časom v domačem kraju predstavil delo Rogaška Slatina pod kljukastim križem. Opomnil je, kaj se je v tem kraju dogajalo, odkar je svastika leta 1941 prvič zaplapolala z Zdraviliškega doma. Mesto je bilo za okupatorja zaradi zdraviliške in steklarske dejavnosti, namestitvenih zmogljivosti ter lege ob nemško-hrvaški državni meji ključno za delovanje Spodnje Štajerske. Ker spomini na obdobje nacistične vladavine vztrajno bledijo in tonejo proti večni pozabi, se je želel z monografijo pokloniti vsem, ki so trpeli zaradi rasnega nasilja. Svoje delo je posvetil ohranjanju zgodovinskega spomina, podajanju nauka in večnega opominjanja pred ponavljanjem totalitarnih ali drugih režimov.
Močan veter brije tudi ponekod v Sloveniji. Največ težav je povzročal na Celjskem in v Zasavju.
V Generalni policijski upravi zanikajo, da bi policija ukrepala zoper organizatorje sprejema slovenskih deskarjev Glorie Kotnik in Tima Mastnaka.
Kot smo že poročali, je v prvih dneh novega leta nesreča z vso silo udarila zakonca Vodovnik iz Podgorja v mestni občini Velenje. V le nekaj minutah jima je ogenj povsem uničil nezavarovano hišo. Takoj po nesreči sta se nastanila pri bližnjih sosedih. Pogorišče je že dan kasneje obiskal velenjski župan Peter Dermol in obljubil pomoč. Odziv lokalne skupnosti, številnih posameznikov in podjetij je bil izjemen. In tako sta se lahko skromna zakonca po mesecu že vrnila domov.
Iskalna akcija za 52-letnikom se je končala s tragično vestjo.
Kristina Kampuš je bila šestnajst let na čelu slatinskega Pegazovega doma, marca bo vodenje prepustila naslednici. Ko je zapuščala predzadnje delovno mesto, mesto vodje oddelka za družbene dejavnosti v Občini Rogaška Slatina, so jo mnogi spraševali, zakaj odhaja iz javne službe. A priložnost, da življenje vnese v takrat povsem novo stavbo, kamor so želeli na jesen življenja priti starejši, je bila zanjo velik izziv. V vseh mandatih vodenja je dodobra spoznala začaran krog institucionalnega varstva. Poudarja, da so domske storitve slabo ovrednotene, da za nobeno ni predvidenih dovolj zaposlenih, ki bi jo opravljali, in da so delavci za svoje delo premalo plačani. »Država normativov za domove ni posodobila že trideset let. Direktorji domov želimo stanovalcem dati tisto, kar potrebujejo zdaj, leta 2022. In ne le storitve, ki so ustrezale potrebam starejših leta 1990.«
Pri spomeniku frankolovskih žrtev na Stranicah je bila dopoldne spominska slovesnost, ki sta jo pripravili Občina Vitanje in Spominsko društvo sto frankolovskih žrtev. Spominu na talce so se poklonili in položili venec predsednik Republike Slovenije Borut Pahor skupaj z župani oziroma predstavniki okoliških občin.
»V majhni vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. V pisanih srajčkah so in obuti v redeče in modre copatke.« Tako se začne zgodba o Muci Copatarici, s katero so zrasle generacije otrok. Gre za najbolj znano delo pisateljice Ele Peroci, ki je bila v Rogaški Slatini rojena 11. februarja pred stotimi leti. Njenemu literarnemu ustvarjanju za otroke je krila dalo rojstvo dveh hčera. Zamisli za pravljice je dobivala, ko je opazovala, kako sta njeni deklici doživljali drobne dogodke. Nato je izbirala besede in mislila na otroka, ki mu bo to pravljico povedala. »Najbolj je bila vesela, če ji je otrok, ko je bila na obisku v šoli, prinesel v podpis povsem obrabljeno knjigo. Tako je vedela, da so jo veliko brali,« se ob letošnji pomembni obletnici spominja njena hči Jelka Pogačnik.
Tako kot lani bosta informativna dneva tudi letos na spletu, in sicer danes ob 9. in 15. uri ter jutri ob 9. uri. Na srednjih šolah obžalujejo, da ne bo mogoče v živo pokazati utripa šole, saj bi bil tak način za devetošolce precej bolj uporaben in bi se tudi lažje odločili, katero šolo izbrati, če so še v dvomih. Nekatere zato ponujajo tudi možnost posamičnega obiska učencev in staršev ali načrtujejo, da bodo kasneje imele še dneve odprtih vrat.
Občina Polzela ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto podeljuje Prešernov cekin, posebno priznanje za izjemen prispevek k ugledu in razvoju občine na kulturnem področju. Letos ga je prejela kulturna ustvarjalka, zagovornica slovenskega jezika in lepega vedenja, predvsem pa vsestransko aktivna na kulturnem področju Jolanda Železnik.
