V najbolj zahodni haloški občini, v Makolah, je vsaj del občanov na nogah. Razburja jih načrtovana postavitev petih vetrnic na pobočju Plešivca (vse na območju Makol).
Slovensko pravosodje ima problem: zaradi napake sodišča je padla še ena pravnomočna obsodilna sodba zaradi gospodarskega kriminala. Kaj je pred zaporom rešilo bankirje iz nekdanje Hypo banke? In ali bodo zdaj sledile množične razveljavitve obsodilnih sodb?
Mestni svet Mestne občine Celje je na zadnji redni seji pred poletnimi počitnicami potrdil drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna. Svetniki so potrdili tudi imenovanje novega direktorja Celjskega mladinskega centra in strategijo razvoja Celjskega doma v Baški. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: MOC)
Maja je bila v Celju športna prireditev Urbani gladiator, ki že vrsto let k sodelovanju privablja številne, ki so željni tovrstnih športnih izzivov. Pred dnevi smo dobili opozorilo krajanov iz okolice Herkulovega svetišča na Miklavškem hribu. Trasa prireditve je namreč šla tudi mimo omenjenega svetišča, kar sploh ni težava, pravijo krajani. So pa jezni, ker je travnik v neposredni bližini po prireditvi ostal razrit. Težava je posebej ob močnejšem nalivu, ko se tam nabere voda in se nato razliva. A po našem poizvedovanju naj bi te dni območje že uredili. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)
Slovenijo sta danes zjutraj stresla potresna sunka. Močnejši je bil drugi z žariščem nedaleč od Rogaške Slatine, ki so ga zaznali malo pred 8. uro.
Dan državnosti, 25. junij, je tudi vitanjski občinski praznik, zato se v prihodnjih dneh v eni najmanjših lokalnih skupnosti, ki jo vodi eden najmlajših slovenskih županov, obeta pester praznični utrip. Po besedah 33-letnega župana Andraža Pogorevca ima občina razloge za zadovoljstvo, saj je občina sredi pestrega naložbenega cikla. Predvidoma naslednje leto bo vrata odprl težko pričakovani vrtec, obetajo se nova blokovska stanovanja, finančno zajetna bo gradnja vodovoda, občina se prav tako pripravlja na urejanje športnega parka. Ker se Vitanjčani z grenkim priokusom spominjajo nedavnega množičnega pretepa na prireditvi Majsko Vitanje, je bila organizacija tradicionalne avgustovske Holcerije nekaj časa vprašljiva. A priljubljena prireditev po zagotovilih župana bo.
Idilično Kozjansko s skromnimi lesenimi hišami, kritimi s slamo, in z navidezno trdnimi kamnitimi zgradbami je 20. junija pred 50 leti stresel potres. Poškodovanih je bilo več tisoč stavb. Številni prebivalci so si začasno bivališče uredili pod šotori, kozolci, v počitniških prikolicah, na skednjih … Poškodovani so bili šole, cerkve, gradovi … Domačini so s pomočjo solidarnostnih dni, posojil ter ob pomoči številnih sosednjih občin in delovnih organizacij zavihali rokave. Večletno obnovo sta zaznamovala težek dostop do odročnejših krajev, kamor so vodili le kolovozi, in primanjkovanje gradbenega materiala. Po tem obdobju so ljudje dobili boljše bivanjske pogoje, nove šole, nov dom upokojencev, boljše prometne povezave in še kaj. Zato še danes velja, da se je z »dobrotresom« Kozjansko rešilo slovesa manj razvite slovenske pokrajine.
V torek popoldne je zagorelo v podjetju Unior v Zrečah.
Velenje je gostilo 23. Lirikonfest, književno srečanje, ki je tudi letos postreglo z izbranimi pesniškimi branji, literarnimi potopisi in letos prvič s kantavtorsko glasbo. Predstavili so jih priznani slovenski in tuji književniki, prevajalci ter mednarodno uveljavljeni predstavniki novejše poezije, književnosti in jezika. Na Lirikonfestu se je v minulih 23 letih predstavilo že več kot tisoč uveljavljenih evropskih in drugih književnih ustvarjalcev. In kdo so letošnji dobitniki prestižnih književnih nagrad?
V najbolj zahodni haloški občini, v Makolah, je vsaj del občanov na nogah. Razburja jih načrtovana postavitev petih vetrnic na pobočju Plešivca (vse na območju Makol). Investitor je podjetje Stiria invest iz Rogaške Slatine, ki se že šest let trudi za pridobitev dovoljenj v skladu s postopkom državnega prostorskega načrta, podobno kot Dravske elektrarne Maribor za izgradnjo vetrnic v Žetalah, na slemenu Maclja. A v Makolah so investitorji naleteli na oviro – to je Krajinski park Boč-Donačka gora. Sedaj želijo s pomočjo občine doseči spremembo odloka o krajinskem parku, ki bi dovoljeval gradnjo vetrnih elektrarn, čemur pa v civilni iniciativi Odločen ne vetrnim elektrarnam na Boču ostro nasprotujejo. Pravijo, da ni denarja, za katerega bi prodali Boč, zdravje in pitno vodo.
Začel se je nov poskus prodaje Športne loterije. Kdo vse se zanima za nakup monopolista na trgu športnih stav? In kdo bo imel o tem poslu zadnjo besedo?
Celoten intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. V njem tudi o tem, ali je izobraževalni sistem pripravljen na nove poklice, ali imajo podjetja sploh ustrezne strategije kadrovanja, kako skrbijo za starejše delavce in o tem, kaj prinaša prihodnost na področju zaposlovanja tujih delavcev. Trg dela je izjemno razgiban v zadnjih letih. Še nikoli se ni tako zelo govorilo, da delavcev primanjkuje na vsakem koraku. To pomeni, da je tuja delovna sila, kot pravi direktorica celjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Slovenije Dubravka Milovanović, naša resničnost. A vzporedno Slovenci odhajajo na delo v tujino, mladim pa je, kot pravi sogovornica, svet danes na dlani. Na svet gledajo drugače kot starejši, ki so pripravljeni na delovnem mestu marsikaj potrpeti. Bodo morda mladi tisti, ki bodo delodajalce naučili drugačnega pogleda na to, kako obdržati delavca in ga tudi ustrezno plačati? Stopnja brezposelnosti je trenutno rekordno nizka. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)
V Mariboru se je sinoči s podelitvijo nagrad sklenil 59. festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadel prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej, za najboljšo predstavo s premiero v lanskem letu pa so bili izbrani šesturni Angeli v Ameriki v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Praznih rok se z Borštnikovega srečanja niso vrnili niti celjski ustvarjalci. Nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo je namreč žirija dodelila Živi Bizovičar in Niku Žnidaršiču za predstavo Juriš po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha v produkciji SLG Celje.
Policisti poročajo o še eni tragični nesreči traktorista, ki je na kraju podlegel poškodbam.
Ste vedeli, da je nekoč v Rogaški Slatini deloval pek Viljem Bizjak, ki je s svojimi slaščicami oskrboval dunajski in kasneje beograjski dvor? Ko je želel razširiti svojo proizvodnjo, so šli njegovi načrti o višjem dimniku v nos takratnim oblastem, zato je svojo proizvodnjo prestavil v Zagreb. Na to zgodbo je med raziskovanjem v Zgodovinskem arhivu Celje med drugim naletela dr. Breda Mulec. V svoji knjigi z naslovom Uradniki niso angeli je nanizala še več hudomušnih anekdot, ki jih je razbrala iz arhivskih spisov o disciplinskih postopkih proti nižjim uradnikom. Opozorila je tudi na stereotipe in prepričanja, ki se uradništva držijo vse od zgodovine do danes.
Na območju občine Črnomelj so policisti v četrtek obravnavali vlom v osebno vozilo, iz katerega so tatovi ukradli orožje.
Danes zvečer bo poletna muzejska noč, največja promocijska akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih ustanov, ki pripravljajo programe s področja kulturne dediščine. Muzeji in galerije na tem zdaj že tradicionalnem dogodku vsako leto do polnoči odprejo vrata za brezplačen obisk ter ob tej priložnosti pripravijo še spremljevalni program. Zanimiva vodstva po razstavah, delavnice, predstavitve, pogovori se obetajo tudi na Celjskem.
