· Kultura

Kot majhna deklica je v rodnem Pulju sama prikorakala v baletno šolo in se želela vpisati vanjo. V družini so upali, da jo bo minilo veselje do plesa, a se to ni zgodilo – ravno nasprotno. Gordana Stefanović – Erjavec, Goga za vse, ki jo poznajo, se je tej umetniški dejavnosti zapisala za vse življenje in s plesom »okužila« generacije mladih. Po 47 letih ustvarjanja kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja je tudi v domačem Celju dobila priznanje, ki si ga zasluži. Na občinski slovesnosti v počastitev 8. februarja je za življenjsko delo prejela priznanje celjske zvezde, najvišje občinsko priznanje na področje kulture. V Plesnem forumu Celje, ki sta ga ustanovila z možem Dušanom Erjavcem, je vzgojila več kot dva tisoč plesalcev in tudi starejša hči Gea je krenila po plesni poti. Številni so šolanje nadaljevali na pomembnih akademijah v tujini. S plesnimi koreografijami je Goga sodelovala na domačih in tujih odrih. Priznanja je bila seveda zelo vesela, ob čemer jo je nekoliko zaskrbelo, ali to morda pomeni, da bi morala končati delo, saj o upokojitvi ne razmišlja. Temperamentno in zgovorno rdečelasko si tudi težko predstavljamo kot upokojenko.

· Promet

  Kolesarska povezava Celje–Štore–Šentjur, katere gradnja se je začela sredi lanskega maja, dobiva vedno bolj prepoznavno podobo. Izvajalci so pri Kočevarjevi in Kidričevi ulici v Celju že namestili premostitveno brv čez reko Hudinjo. Brv je dolga 47 metrov in tehta 26 ton.  

· Kultura

Eden največjih projektov Plesnega foruma Celje v pretekli sezoni je bil plesno-glasbeni projekt Lunina čarobna flavtica, pri katerem je dvajset celjskih plesalk sodelovalo z orkestrom kitar in flavt iz pobratenega mesta Singen. Tam je bila maja lani premiera, nato so predstavo mladi plesalci in glasbeniki izvedli še v Celju. Danes ob 18. uri bo Lunina čarobna flavtica na ogled v Glasbeni šoli Celje, le da bo plesalke tokrat spremljalo enajst flavtistk iz celjske glasbene šole pod vodstvom Mirjane Brežnik.

Leto 2022 je zaradi vojne v Ukrajini na trg po vsem svetu prineslo negotovost. A kot kaže, so se velika slovenska podjetja hitro prilagodila. Skoraj vsa so zabeležila rekordne prihodke in zavidljive dobičke.

V Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) poudarjajo, da bodo gradbena dela letos sicer pospešili, podrobnejši časovni načrt pa naj bi predstavili aprila. Neuradno se sliši, da se bo gradnja zamaknila za dve leti.

· Finance

Ravnanje z odpadki bo od maja nekoliko dražje. Družba za ravnanje z odpadki Simbio je v skladu z metodologijo o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja predlagala povišanje za 0,70 evra za 120-litrsko zeleno in rumeno posodo za odpadke. Cene so bile sicer nespremenjene od leta 2016.

Holding Slovenske elektrarne (HSE) bo državi vrnil 200 od 492 milijonov evrov, kolikor so konec leta od Slovenskega državnega holdinga (SDH) prejeli za premoščanje izrednih likvidnostnih razmer.

· Gospodarstvo

  Da je v predlogu proračunov za leti 2023 in 2024 občutno premalo denarja namenjenega za nekatere načrtovane naložbe, kot je gradnja intervencijskega centra in krožišča pri Resevni, je na zadnji seji občinskega sveta opozarjala svetnica Jelka Godec (SDS). Župan mag. Marko Diaci odgovarja, da sta obe naložbi predvideni v skladu z zastavljeno časovnico.  

· Gospodarstvo

Da starši svoje potomce veliko premalo navdušujejo za kmetijstvo in jim v roke mnogo prepozno predajo vajeti, meni Rok Terčič iz Jazbine v občini Šmarje pri Jelšah. Njegova zgodba je drugačna, saj je kmetijo, kjer se v hlevih letno zvrsti kar dva tisoč prašičev, prevzel, ko je bil star komaj 19 let. Pri najrazličnejših dejavnostih sodeluje z dekletom, s staršema, starima staršema in z dodatno pomočjo. Na posestvu se med drugim ponašajo z lastno klavnico, sami skrbijo še za predelavo mesa.

Pred šestimi leti je mrzel februarski dan Rokovo življenje obrnil na glavo. Zaradi hudih poškodb v prometni nesreči je pri sedemnajstih letih postal tetraplegik. Njegovo nekdaj zelo živahno in adrenalina polno življenje se je skrčilo na bivanje na invalidskem vozičku.

· Kultura

  Priredba pesmi Oj, Triglav, moj dom, ki je zazvenela na odprtju svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah v Planici, med ljudmi žanje izjemno navdušenje. Na dogodku v Kranjski Gori, ki naj bi po oceni Slovenske turistične organizacije dosegel več kot pol milijarde gledalcev, je citre igrala Irena Anžič, profesorica, ki to glasbilo poučuje v glasbenih šolah v Celju in Slovenski Bistrici.  

Mladi za podnebno pravičnost so danes izvedli Podnebni štrajk. Povedali so, za kaj se zavzemajo in se podali na bežigrajski stadion, kjer pa jih je popisala policija.

Ali se bo zdravstvena reforma, ki jo pripravlja Danijel Bešič Loredan, lotila zdravnikov, ki delajo tako v javnih bolnišnicah kot za zasebnike? In zakaj si nekateri najbolj želijo legalizacije sedanjega stanja?

Z zvrhano mero novinarske radovednosti sem prvič obiskala zavod, ki je začasno domovanje več kot 100 zapornikov. Priznam, da se je prijetno vznemirjenje pomešalo z občutjem nelagodja, ko sva s fotografom Andražem pozvonila na vratih skrbno varovane stavbe.

Kaj se zgodi, ko vodstvo bolnišnice odkrije, da si zdravniki izplačujejo previsoke honorarje? Začnejo delati bistveno manj kot prej, paciente pa preusmerijo v zasebne klinike, kjer delajo popoldan.