Vojnik
Kdo bo rešil Vojnik pred prometnim infarktom?
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Županske kandidate Barbaro Leder (Gibanje Svoboda), Urško Mužar (Demokrati) in Branka Petreta (SDS, SLS, SD in Lista za razvoj občine Vojnik) smo vprašali, kako bi Vojnik rešili pred prometnim infarktom. Katere kratkoročne in dolgoročne ukrepe predlagajo?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prometna problematika v Vojniku je ena ključnih tem, s katerimi se vsakodnevno srečujejo občani. Po ocenah skozi kraj vsak dan pelje približno šestnajst tisoč vozil, zato prometna infrastruktura vedno težje sledi potrebam kraja.
Število prebivalcev v Vojniku se je v zadnjih letih na račun priseljevanja zelo povečalo, ob regionalni cesti je v zadnjih letih zraslo tudi več trgovin, pri čemer obcestna pozidava slabo vpliva na pretočnost prometa skozi kraj. Ob tem je za Vojnik značilen tudi močan tranzitni promet, in to po cestah, ki za to niso primerne.
Dolge kolone, zastoji v prometnih konicah in vedno večje obremenitve regionalne ceste vplivajo tako na kakovost življenja prebivalcev kot na prometno varnost. Koliko prometa še prenese Vojnik? Kakšne rešitve predlagajo županski kandidati?
So po njihovem mnenju boljša rešitev krožišča ali semaforizirana križišča na regionalni cesti skozi kraj?
Vsi trije se strinjajo, da tranzitnega prometa brez obvoznice ne bo mogoče odpraviti – kdaj bi jo občani lahko dočakali?
Kje je predvidena nova servisna cesta?
Kako bi k zmanjšanju prometnih obremenitev v Vojniku prispeval Celebus?
Gre prostorski razvoj občine po njihovem mnenju v pravo smer?
Barbara Leder: Cilj je oživitev projekta obvoznice
Po mnenju kandidatke Barbare Leder bi bilo mogoče pretočnost prometa občutno izboljšati s hitrimi kratkoročnimi ukrepi na sedanji infrastrukturi. Med najnujnejšimi kratkoročnimi ukrepi izpostavlja optimizacijo semaforskih sistemov in vzpostavitev učinkovitejšega zelenega vala na odseku Celje–Vojnik. Pametno prilagajanje semaforjev prometnim obremenitvam bi namreč lahko bistveno izboljšalo pretok vozil v jutranjih in popoldanskih konicah.
Prav tako predlaga okrepljeno prisotnost policije in občinskega redarstva na najbolj obremenjenih križiščih. Dodatna pozornost bi morala biti namenjena tudi omejitvam tranzitnega tovornega prometa, saj regionalna cesta skozi Vojnik pogosto služi kot obvoz ob zaporah ali zastojih na avtocesti.
Namesto križišč krožišča
Med srednjeročnimi rešitvami izpostavlja preureditev najbolj problematičnih križišč v krožišča ter nadaljnje prilagajanje prometnih režimov v bližini šol in vrtcev. Posebej pereče ostaja območje pri večjih trgovskih središčih, pri katerih prometne obremenitve že zdaj presegajo zmogljivosti ureditve, pravi.
Pomemben del prometne politike vidi tudi v spodbujanju trajnostne mobilnosti. Dokončanje kolesarske povezave Celje–Vojnik–Nova Cerkev ter nadaljnji razvoj povezave proti Frankolovemu in Slovenskim Konjicam bi prebivalcem ponudila varno in privlačno alternativo vsakodnevni uporabi avtomobila, pravi.
Za premišljeno urbanistično načrtovanje
»Če želimo preprečiti nadaljnjo stihijsko širitev in prometne težave, moramo preiti od pasivnega prilagajanja k dejavnemu in strokovno podprtemu načrtovanju razvoja občine,« poudarja Lederjeva. Prepričana je, da lahko le s premišljenim urbanističnim razvojem Vojnik tudi ohrani visoko kakovost bivanja in hkrati uspešno odgovori na izzive rastočega primestnega okolja.
Meni, da se je občina v preteklosti prevečkrat odločala za delne in kratkoročne rešitve, medtem ko infrastruktura ni sledila hitri rasti naselij in novim pozidavam. Zato predlaga ustanovitev instituta občinskega urbanista oziroma stalnega strokovnega sveta, ki bi sodeloval pri vseh pomembnejših prostorskih odločitvah.
Obenem zagovarja načelo, da komunalna infrastruktura ne sme slediti gradnji, ampak jo mora prehitevati (pogojenost novih pozidav s predhodno opremljenostjo). Pri tem med drugim predlaga, da se v OPN vgradijo varovalke, na primer da vlagatelj ne more dobiti gradbenega dovoljenja za stanovanjsko sosesko ali poslovno stavbo, če omrežno vozlišče (npr. vodovodno omrežje ali lokalna cesta) že deluje na meji svojih zmogljivosti …
Urška Mužar: Infrastruktura ni sledila razvoju občine
Urška Mužar meni, da bo morala občina več pozornosti nameniti celostnemu prometnemu načrtovanju. »Prometna infrastruktura ni sledila razvoju Vojnika in vedno večjemu številu vozil. Skozi naše središče gre tudi precej tranzitnega prometa, zato moramo poiskati konkretne rešitve, ki bodo izboljšale prometno varnost in kakovost življenja občanov,« poudarja.
Če bo izvoljena za županjo, namerava prve korake usmeriti predvsem v dialog z občani in s stroko. Napoveduje sodelovanje s pristojnimi ustanovami ter pripravo ukrepov, ki bi lahko prometne razmere izboljšali v čim krajšem času. Pri tem poudarja, da morajo biti rešitve rezultat sodelovanja in premišljenega načrtovanja.
V prihodnjem mandatu vidi kot eno ključnih nalog izboljšanje prometne varnosti in dostopnosti v vseh krajevnih skupnostih. Posebno pozornost bi namenila urejanju nevarnih križišč, gradnji pločnikov, izboljšanju prometnih povezav ter zagotavljanju varnih šolskih poti.
Obvoznica kot ključna rešitev
Pomembno mesto v razpravah o prometu ima tudi dolgo pričakovana vojniška obvoznica. Kandidatka meni, da mora biti njen osnovni namen preusmeritev tranzitnega prometa iz središča Vojnika, hkrati mora čim manj posegati v stanovanjska območja, kakovostna kmetijska zemljišča in naravno okolje. O konkretni trasi se za zdaj ne želi opredeljevati, saj meni, da je treba odločitev sprejeti na podlagi strokovnih podlag, primerjave različnih možnosti in pogovorov z lastniki zemljišč ter s prebivalci. Zato tudi ne želi napovedovati časovnega načrta gradnje. »Občanom ne želim obljubljati letnice, za katero ni mogoče zagotoviti, da je izvedljiva,« pravi.
Do gradnje obvoznice bo po njenem mnenju mogoče prometne razmere izboljševati z manjšimi, vendar s premišljenimi ukrepi, ki bi zmanjševali negativne posledice.
Promet in prostor morata iti z roko v roki
Glede prostorskega načrtovanja v občini Mužarjeva meni, da preteklih treh desetletij ni mogoče ocenjevati enostransko, saj je bilo v tem času izvedenih veliko pomembnih projektov. Po drugi strani današnje prometne težave kažejo, da razvoj prostora in prometne infrastrukture ni bil vedno dovolj usklajen.
V prihodnje bi zato pri vseh večjih naložbah zahtevala strokovne presoje prometnih vplivov. Prepričana je, da mora razvoj občine temeljiti na stroki, sodelovanju in javnem interesu. Zavzema se tudi za pregled občinskega prostorskega načrta, pri čemer bi morali po njenem mnenju pomembno vlogo poleg strokovnjakov dobiti tudi občani.
Branko Petre: Projekti so pripravljeni, na potezi je država
Aktualni župan Branko Petre, ki se poteguje za četrti županski mandat, napoveduje, da bo njegova prednostna naloga glede reševanja prometnih zagat nadaljevanje pritiska na Direkcijo RS za infrastrukturo, da bi se gradbena dela na državni cesti Škofja vas–Vojnik začela že leta 2027. Kot poudarja, so projekti že pripravljeni, občina bo zagotovila svoj delež potrebnih sredstev.
Med ključnimi prometnimi projekti naslednjega mandata ob omenjeni prenovi državne ceste z ureditvijo površin za pešce in kolesarje ter s posodobitvijo križišč izpostavlja še ureditev križišča v Arclinu proti Ljubečni, gradnjo krožišča na odcepu za Dobrno, ureditev križišča Vizore–Polže z dograditvijo pločnika ter gradnjo novih pločnikov med Višnjo vasjo in Novo Cerkvijo ter med Arclinom in Ljubečno.
Velik poudarek namenja tudi razvoju kolesarske infrastrukture. Med prednostmi so gradnja državne kolesarske povezave Celje–Nova Cerkev ter nadaljnje povezave proti Lembergu in Slovenskim Konjicam.
Obvoznica še brez časovnega načrta
Tudi Petre dolgoročno rešitev vidi v gradnji vojniške obvoznice, ki bi bistveno zmanjšala promet skozi središče naselja. Zaveda se, da bo postopek umeščanja v prostor zahteven, saj bo nujno usklajevanje tudi z Mestno občino Celje. Trenutno so v pripravi strokovne podlage, na podlagi katerih bo mogoče določiti nadaljnje korake.
Po trenutno obravnavani različici trase bi se obvoznica navezovala na priključek pri Ljubečni, nato bi prečkala Hudinjo in se nadaljevala po njenem desnem bregu do novega krožišča v Višnji vasi. Ali bo takšna rešitev tudi izvedljiva, še ni mogoče z gotovostjo napovedati, saj bo treba upoštevati vplive na kmetijska zemljišča in poplavna območja, pravi Petre, zato za zdaj še ne more napovedati začetka gradnje.
Javni prevoz, kolesarjenje in servisna cesta
Dokler obvoznica ne bo zgrajena, Petre možnosti za zmanjšanje prometnih obremenitev vidi predvsem v preusmeritvi tranzitnega prometa na avtocestno omrežje, v izboljšanju javnega prevoza ter spodbujanju vsakodnevne uporabe koles za poti na delo in druge lokalne opravke. Kot eno od možnosti omenja tudi povezavo Vojnika s sistemom Celebus.
Dodatno prometno razbremenitev pričakuje od načrtovane servisne ceste med Arclinom in vojniškim pokopališčem, ki jo občina že umešča v prostor v okviru dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Nova cesta bi šla vzporedno z državno cesto in bi zmanjšala število neposrednih priključevanj nanjo.
Očitke, da je bilo prostorsko načrtovanje v občini v zadnjih desetletjih slabo, Petre zavrača. Občina pri pripravi vseh prostorskih aktov po njegovih besedah sodeluje s prometnimi in z urbanističnimi strokovnjaki ter občinskim urbanistom. »Ničesar ne delamo na pamet,« zagotavlja.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
