Slepota mu ni vzela pogleda na najlepše vrednote življenja
»Knjigo je z menoj pisalo življenje,« pravi Celjan Sebastjan Kamenik. Njegova knjiga kaže, da kljub slepoti od rojstva vidi tisto, česar mnogi nikoli ne opazijo
Celjan Sebastjan Kamenik, slep od rojstva, je v lokalni skupnosti in širše znan po svojem udejstvovanju na področju slepih in slabovidnih, na področju literature in tudi organizacije dobrodelnih akcij za bolno Lano Smukavec, deklico, ki se je rodila s kromosomsko napako.
Deklica ima v njegovi knjigi Obrisi mojih dni posebno poglavje. »Lana … me je naučila živeti,« je dejal v solzah.
Za svojo knjigo Obrisi mojih dni pravi, da je netipična avtobiografija, sestavljena iz kratkih zgodb in orisov ljudi, ki so prišli v njegovo življenje in pustili svoj pečat.
Posebej se v knjigi spominja Dušana Konde, Brendija, pevca legendarne skupine Hazard Dominika Trobentarja, Tanje Žagar, Andreja Šifrerja in Dejana Vunjaka.
Sebastjana tudi mi poznamo že več desetletij. Bojuje se za pravice invalidov, osvešča o slepih in slabovidnih ter o njihovem vključevanju v družbo.
S Sebastjanom smo se pogovarjali o knjigi, o izjemnih vrlinah, ki mu jih je v srce položila njegova krušna mama. Med pogovorom se Sebastjanu večkrat orosijo oči. Tudi takrat ko staršem, ki imajo zdrave otroke na srce položi izjemno globoke besede.
V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi njegovega ljubezenskega življenja.
Čustven in iskren Sebastjan je odgovarjal brez dlake na jeziku. Kot vedno. Takšnega ga Celjani poznamo že več desetletij.
V navdih drugim
Sebastjan ima tudi izjemen čut za humor, marsikoga je v vseh teh letih nasmejal s svojimi iskrivimi prigodami. Ena sicer zelo resna, ki kaže, kako sistem gleda na slepe in slabovidne, je tista iz leta 2018, ko mu je zavod za zaposlovanje ponudil usposabljanje za poklic voznika avtobusa ...
Sebastjan Kamenik je slep od rojstva. Javnosti je znan kot humorist, voditelj prireditev, radijski voditelj in besedilopisec. Igral je tudi v gledališču slepih in slabovidnih Nasmeh. Leta 2014 je izdal pesniško zbirko Pesmi mojega srca. Je predsednik literarnega foruma Biseri Savinje in Društva za pravice invalidov Slovenije ter predsednik združenja prijateljev slepih.
Čeprav mu v življenju nikoli ni bilo postlano z rožicami, je v navdih mnogim. Tudi ko je pred časom sedel pred radijski mikrofon kot voditelj ali odšel na oder kot povezovalec turneje Tanje Žagar, so ljudje prepoznali njegovo poslanstvo in karizmo.
»Dovolj je malo, da narediš veliko!«
»Te knjige in najinega pogovora ne bi bilo, če ne bi bilo nje,« je povedal najprej, ko sva se slišala. Gre za 77-letno Olgo Volčanšek, Sebastjanovo krušno mamo.
»V mojem življenju je naredila vse tisto, zaradi česar sem danes dober. Ona me je naučila dobrote, oblikovala je moje vrednote, dala mi je smernice za življenje in za spoštovanje družine ter drugih. Naučila me je ceniti malenkosti, ki bogatijo vsak dan. Na srce mi je položila, da je dovolj malo, da narediš veliko. Od nekdaj sem skromen, ne hlepim po bogastvu, želim samo normalno živeti in preživeti,« dodaja.
V njeno družino je prišel kot rejenec pri sedmih mesecih.
»Bil sem nebogljen in zanemarjen. Brez njene skrbi v vseh teh letih tega pogovora danes med nama ne bi bilo,« pove. Koliko jo ima rad in koliko jo spoštuje, povedo njegove solze, saj je vedno ganjen, ko govori o njej. »Najbolj je vesela, ko na radiu sliši pesem Krušna mama od Navihanih muzikantov,« doda. Pesem je napisal sam in jo posvetil njej.
»Lana je moj biser«
Ker Kamenika poznamo, vemo, da sta dve osebi v njegovem življenju pustili še poseben pečat. In ko govori o njiju, prav tako ne more brez solz.
»Lana je moj biser,« pove. Deklica je namreč hudo bolna in Sebastjan je zanjo pripravil več dobrodelnih dogodkov, na katerih so zbirali denar za njene terapije: »Naučila me je, kako človek lahko kljub težavam zmore živeti in biti zadovoljen v svojem svetu na čisto poseben način. Pokazala mi je, kako pristno imeti rad nekoga. Lana ne more govoriti, a ko zavriska ali se nasmeji … Takrat se v meni pojavi neizmeren lep občutek, ki ga ne zmorem opisati z besedami ...«
Tisto, česar bi se Sebastjan Kamenik še dodatno razveselil, je služba. Prizna, da mu v življenju ni lahko in da »nekako grize« skozi vsakdanje življenje. Redna služba bi mu pomenila finančno stabilnost.
Ko govoriva o Lani, pove besede, iz katerih se lahko kot družba mnogo naučimo: »Ne boste verjeli, kolikokrat sem slišal vprašanje, ali je vredno, da nekdo živi, če tako trpi ali se bojuje s tako hudo boleznijo … Ne veste, kako zelo vredno je to življenje, morda res naporno zaradi skrbi in nenehnega boja z državo, ampak ti otroci so ne glede na vse v svojem svetu zadovoljni, ne trpijo, kot mi mislimo, da trpijo. Čutijo neznansko srečo, da so obkroženi z ljudmi, ki jih imajo radi. To je tisto, kar nas uči živeti. Vedno rečem: ›Dragi straši, ne veste, kaj imate, če imate zdravega otroka.‹«
Konda in posebno mesto v srcu
Kot velikega življenjskega učitelja, pravzaprav kot brata, Sebastjan omeni Dušana Kondo, o katerem prav tako piše v knjigi. »Dušana so starši ob rojstvu pravilno zaznamovali z imenom, bil je namreč duša od človeka. V življenju mi je ogromno pomagal, tudi pri osveščanju in dejavnostih slepih in slabovidnih, tudi pri humanitarnih akcijah za Lano … Od dneva njegove smrti ne zmorem spati več kot tri ali štiri ure na noč, ne morem se sprijazniti s tem, da ga ni več!«
Dodaja, da se je njegovega življenja dotaknilo mnogo ljudi: »Vseh v knjigi nisem mogel omeniti, četudi so mi pomagali, me učili in mi bili v oporo. Če kdo ni omenjen, to ne pomeni, da mu nisem iz srca hvaležen.«
»Vem, da je bil ponosen name«
Celjani zelo dobro vedo, da ima Sebastjan posebnega spremljevalca: psa vodnika za slepe. Šark mu je ime, prihodnje leto bo dopolnil enajst let. To pomeni, da je tik pred upokojitvijo.
»Upam, da ga bom lahko obdržal, predvsem zaradi stroškov. Zaenkrat stroške krije zavarovanje oziroma država. Ne vem, kako bo, rad bi ga obdržal, a res je tudi, da ima tudi kar velike težave z zdravjem in alergijami, ki se bodo s starostjo verjetno samo stopnjevale. Vse je v božjih rokah,« pravi Sebastjan.
Ko govoriva o Šarku, pove še eno zanimivost, ki je marsikdo ne pozna. »26. maja 1977 se je rodil moj brat. Živel je le enajst let. Ne vem, kako bi se danes razumela, če bi bil živ, a vem, da bi ga rad imel ob sebi. Tudi Šark ima rojstni dan 26. maja,« dodaja Sebastjan. Ob tem poudari, da pogreša tudi očeta, ki je umrl mlad, imel je komaj 41 let. »Vem, da je bil ponosen na moje uspehe. Pogrešam to, da bi naredil kosilo in z njim sedel za mizo ter se pogovoril …«
In ljubezen, Sebastjan?
»In ljubezen, Sebastjan?« ga vprašamo. Izredno čustven je. Kje je ženska, ki bo znala to začutiti in negovati? »Trenutno živim sam. Težko je spoznati partnerko, ki bi sprejela mojo slepoto. Nekatere ženske so obremenjene s predsodki, z neznanjem ali s stereotipi, mislijo, da bodo morale vse narediti namesto mene, a to ne drži. Želel bi, da bi me ženska sprejela kot enakovreden del družine,« doda.
V knjigi je omenjen tudi pevec legendarne skupine Hazard Dominik Trobentar. »Bil je moj najboljši prijatelj. Smrt je bila kriva, da se nisva nikoli srečala, a sva bila najboljša prijatelja po telefonu.«
Pojasni, da se je zaradi tega prenehal obremenjevati: »Če mi je usojeno biti sam, mi je pač usojeno tako. Vem pa nekaj: ko sem bil mlajši, sem si obljubil, da četudi ne bom imel svojih otrok, bom sprejel otroke svoje partnerke in ravnal z njimi, kot da so moji. In tako je tudi bilo v preteklih partnerstvih.«
Sebastjan je simpatičen moški in izjemen prijatelj. Je tudi neposreden in iskren. Na koncu pogovora se nasmejiva, saj prizna, da ni skrivnost, da so mu všeč nekoliko bolj močnejše ženske: »Ampak ne dajem nobeni prednosti,« se nasmeji.
Če ga pritegnejo njen glas, način govora, razmišljanje, potem bo spoznala njegov šarm in njegovo srce. »Danes ljudem veliko pomeni videz, vse je zgrajeno predvsem na podlagi fizične privlačnosti. Nekateri celo po več desetletjih pravijo: ›Joj, kam sem gledal!‹ Jaz pa rad spoznavam, kaj je pod temi površinskimi plastmi. Tam se skriva tisto, kar nosi v sebi in kar gradi odnos ...« še omeni.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.