Milijoni za zaščito Laškega, a strah pred poplavami ostaja
Debro dobiva protipoplavni ščit, vendar predvideni ukrepi ne bodo zagotovili celovite poplavne varnosti Laškega. Pomembni bodo tudi ukrepi, ki bodo izvedeni v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Laško sodi med najbolj poplavno ogrožena območja v Sloveniji, zato so protipoplavni ukrepi med najpomembnejšimi naložbami za varnost prebivalcev. Pomemben korak k večji poplavni varnosti območja Debra in kakovostnejšemu življenju tamkajšnjih prebivalcev predstavljajo načrtovani ukrepi na vodotoku Rečica.
Gre za več kot enajst milijonov evrov vreden projekt, ki naj bi bistveno izboljšal poplavno varnost stanovanjskih območij in pomembne infrastrukture, kot sta gasilski dom in dom starejših občanov.
Načrtovane ukrepe, časovni načrt njihove izvedbe in vpliv gradnje na vsakdanje življenje prebivalcev so predstavniki Direkcije RS za vode (DRSV), ki je vlagateljica projekta, Občine Laško, projektanti in predstavnik izvajalca v začetku tedna predstavili občanom. Slednji so izrazili pomisleke o učinkovitosti načrtovanih ukrepov.
Kakšni dvomi spremljajo občane?
Zakaj menijo, da bo Laško »plavalo« še vsaj dvajset let?
Bodo protipoplavni ukrepi v Debru omogočili predvideno širitev Doma starejših Laško?
Kako bo izvajanje ukrepov vplivalo na vsakdanje življenje prebivalcev naselja Debro?
Kot je bilo slišati na predstavitvi, projekt protipoplavne ureditve Rečice v Debru predstavlja enega pomembnejših projektov na področju zagotavljanja poplavne varnosti v občini Laško, ki bo na območju Debra bistveno zmanjšal tveganje za poplavljanje stanovanjskega naselja ter bo zaščitil številne javne stavbe, med njimi dom starejših, gasilski dom in drugo pomembno infrastrukturo.
Po besedah vodje projekta Dragane Čestić iz DRSV je bilo v zadnjih letih opravljenega veliko dela »v ozadju«, od priprave projektne dokumentacije in pridobivanja zemljišč do zagotovitve finančnih sredstev za izvedbo. Projekt je trenutno v postopku priprave izvedbene dokumentacije, začetek gradbenih del je predviden v začetku leta 2027. Dela naj bi bila končana leta 2028. Pogodbo za projektiranje in gradnjo je direkcija sklenila z družbama Nivo Eko kot vodilnim partnerjem in Vilkogradom kot partnerjem.
Kaj vse bo urejeno?
Na območju Debra bodo izvedeni številni vodnogospodarski ukrepi. Urejanje bo zajelo približno 600 metrov izlivnega dela Rečice, območje podhodov in podvozov od sotočja Rečice in Savinje do transformatorske postaje ob železniški progi ter ureditev meteorne odvodnje. Predvideni so protipoplavni zid na levi brežini Rečice, ureditev premostitve in dostopne ceste, dvig ceste z nasipom ter namestitev mobilnih zagatnih sten na območju železniških podhodov in podvozov. Del ukrepov bo namenjen tudi zmanjšanju poplavne ogroženosti ob potoku Mulenca, kjer bo urejeno usmerjanje visokih voda proti Savinji.
Ukrepi bodo vezani tudi na prestavitev plinovoda in druge gospodarske infrastrukture. Načrtovane rešitve bodo naselje po besedah projektantov zaščitile pred stoletnimi vodami ob upoštevanju vplivov podnebnih sprememb.
Predstavnik izvajalca, podjetja Nivo Eko, Marko Žibret je pojasnil, da je začetek del predviden v prvi polovici januarja 2027 z izgradnjo novega Cerovškovega mostu in dostopne ceste. Dela bodo izvedena po sklopih, saj je del ukrepov vezan tudi na prestavitev plinovoda in druge gospodarske infrastrukture. Skupni pogodbeni rok za izvedbo znaša 510 dni.
Občina prosi za potrpežljivost med gradnjo
Župan Marko Šantej je izpostavil, da je poplavna varnost za občino eno ključnih razvojnih vprašanj. »Projekt, ki ga danes predstavljamo, je pomemben del mozaika protipoplavne zaščite občine. Še posebej pomemben je za prebivalce Debra, saj bo neposredno vplival na varnost velikega dela naših občanov,« je dejal.
Obenem je opozoril na neizogibne nevšečnosti med gradnjo. Ker so na območju tudi pomembne stavbe kritične infrastrukture, je izvajalca pozval k zagotavljanju njihove 24-urne nemotene dostopnosti. Gradnja bo vplivala tudi na promet po lokalni cesti Debro-Rečica, ki predstavlja pomembno povezavo za prebivalce okoliških naselij in tamkajšnje gospodarske dejavnosti. Gradbena dela bodo deloma tudi v bližini vrtca, šole, športne dvorane in drugih športnih površin, zato je župan opozoril na posebno skrb za varnost otrok in drugih uporabnikov teh območij.
»Zavedamo se, da bodo med gradnjo potrebne prometne zapore in prilagoditve. Naredili bomo vse, da bodo motnje za prebivalce in podjetja čim manjše,« je zagotovil Marko Žibret.
»Laško bo plavalo še vsaj dvajset let«
Sogovorniki na predstavitvi so poudarili, da bo projekt ukrepov na Rečici pomembno izboljšal poplavno varnost območja Debra, ne pa tudi celotnega Laškega. Celjska in Rimska cesta, na primer, z izvedenimi ukrepi ne bosta nič na boljšem. K večji varnosti prebivalcev na omenjenih območjih naj bi pripomogli načrtovani ukrepi na Savinji, med Marija Gradcem in Radobljami, za katere sta v postopku pridobivanje gradbenega dovoljenja in iskanje potrebnih sredstev za nadaljevanje projekta.
Občani po njihovem odzivu sodeč, s predstavitvijo načrtovanih ukrepov niso bili zadovoljni. Na predstaviti se je med navzočimi vnela burna razprava. »V Laškem bomo plavali še vsaj dvajset let, dokler protipoplavni ukrepi ne bodo izvedeni do Zidanega Mosta. Vse, kar bo zdaj narejeno v Debru, na koncu ne bo učinkovalo, saj je v Laškem največja težava Savinja in ne Rečica,« je opozoril dolgoletni poveljnik Gasilske zveze Laško Slavko Špiler.
Samo lokalni ukrepi ne bodo zagotovili varnosti
Vodja projektiranja Branko Skutnik je zavrnil očitke, da so se projektanti načrtovanih ukrepov v Debru lotili »na pamet«. Kot je poudaril, je pri projektu sodelovalo veliko strokovnjakov z različnih področij, ki so upoštevali vse strokovne podlage. Res pa je, je dejal, da Laško samo z lokalnimi ukrepi nikoli ne bo povsem poplavno varno, predvsem ne pred petstoletnimi vodami.
Pomembni bodo tudi ukrepi, ki bodo izvedeni v Savinjski dolini. Kot je pojasnil Skutnik, država pripravlja več velikih projektov, med drugim sistem suhih zadrževalnikov na Savinji in njenih pritokih v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, ki bodo v prihodnje pomembno prispevali k zmanjševanju poplavne nevarnosti tudi na območju Laškega.
Vprašanje o širitvi doma starejših
Vodja Doma starejših Laško Janja Podkoritnik Kamenšek je izpostavila vprašanje načrtovane širitve doma. Zanimalo jo je, ali bo gradnja prizidka po izvedbi protipoplavnih ukrepov možna.
Vodja projektiranja Branko Skutnik je pojasnil, da dokončni odgovori o možnostih gradnje še niso znani, saj bodo na prihodnje prostorske možnosti vplivale tudi spremembe državne poplavne uredbe, ki je trenutno v postopku prenove. Posodobljeni hidrološki izračuni po poplavah 2023 namreč kažejo na večjo poplavno ogroženost območja. Zaradi tega popolna zaščita pred 500-letnimi vodami na tem območju po besedah Skutnika ni izvedljiva, kar vpliva tudi na možnosti umeščanja novih zgradb v prostor.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
