Izigravanje, ignoranca in igranje z usodo Posavja. To je nekaj izmed najpogostejših kritik, ki so bile danes na izredni seji sveta regije Posavje izrečene na račun države oziroma vlade. Člani sveta, ki ga sestavljajo župani občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica, so se namreč danes popoldan zbrali zaradi zaskrbljenosti nad zamudami pri poteku izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi in odlašanja s sprejemom državnega prostorskega načrta (DPN) za odlagališče NSRAO.

Prvotni načrti, da bi z gradnjo brežiške hidroelektrarne začeli leta 2011, so se izjalovili že pred časom, saj bi morali uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za omenjeno elektrarno sprejeti že do konca letošnjega junija. Zaradi zapletov s sosednjo Hrvaško in predloga zavoda za varstvo narave, da območje sotočja Save in Krke postane del Nature 2000, pa so se stvari precej zapletle in tako je pod vprašajem tudi drugi predlagani datum za sprejetje uredbe o DPN brežiške hidroelektrarne, 30. junij naslednje leto.

"Državni prostorski načrt za HE Brežice kasni za leto dni, izgradnja krške hidroelektrarne pa prav tako za leto dni," je opozoril predsednik Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi Niko Galeša.

Svet regije Posavje je na današnji izredni seji sprejel 8 sklepov. Prvi štirje se nanašajo na problem hidroelektrarn, v katerih svet poziva ministrstvo za okolje k bolj odgovornemu ravnanju s tako pomembnim projektom. Drugi štirje sklepi pa se nanašajo na zamude pri sprejemanju DPN-ja za odlagališče, zaradi katerega so posavske občine samo letos ob več milijonov evrov.

Nad zamudami pri sprejemanju DPN-ja za brežiško hidroelektrarno je razočaran tudi tamkajšnji župan, ki ga skrbi predvsem poplavna varnost vasi ob reki Savi, če preostalih dveh načrtovanih elektrarn ne bodo zgradili.

"Če bo prišlo do zaustavitve, smo bili v Brežicah močno izigrani. Igramo se z usodo občanov," je opozoril Ivan Molan.

Po nekaterih izračunih naj bi samo neizgradnja hidroelektrarne v Mokricah pomenila veliko gospodarsko škodo, ki je ocenjena na več kot milijardo evrov, česar se zaveda tudi direktor direktorata za energetiko Janez Kopač. Slednji tako meni, da bo med interesi gospodarstva in okoljevarstvenikov moralo priti do konsenza, saj ima lahko nadaljevanje "spora" precej usodne posledice za verigo elektrarn na spodnji Savi.