Posvet o občini Mirna: Kastelic svari, pobudniki vztrajajo
V krajevni skupnosti (KS) Mirna se pred novembrskim referendumom o izločitvi iz občine Trebnje od ponedeljka do sobote vrstijo zbori krajanov s predstavitvijo razlogov za in proti novi občini. Nova občina bi omogočila boljši razvoj, poudarjajo njeni pobudniki, trebanjski župan Alojzij Kastelic pa meni, da je odločitev o novi občini Mirna tvegana.
Kot je za STA povedal Kastelic, ki tudi sam prebiva na Mirni, obdobje recesije ustanavljanju novih občin ni naklonjeno, Mirna pa bi bila verjetno dobra občina, če bi se za samostojno pot odločila leta 1994.
Po njegovi sodbi Mirna kakšnega posebnega razvojnega potenciala nima, verjetno pa bo k njeni uspešnosti pripomogla tudi boljša cestna povezava, ki jo trenutno v občini Trebnje vzpostavljajo z graditvijo izven nivojskega križanja ceste in železnice Zvijavnica ter trebanjske obvoznice, ki bosta med prometnimi konicami pot iz Mirnske doline do Trebnjega oz. do dolenjskega odseka avtoceste skrajšala do 15 minut.
V zadnjem obdobju je občina Trebnje tudi poskrbela, tako Kastelic, da je na Mirni prišlo do več naložb v cestno omrežje, hkrati pa so državo prepričali, da bo mirnsko obvoznico speljala mimo krajevnega središča.
Kastelic ocenjuje, da je na Mirni približno polovica krajanov in krajank za samostojno občino, polovica pa jih je proti njej. Prihodnost Mirne vidi v sestavi trebanjske občine, s tem, da bi imela znotraj občine aktivnejšo vlogo, kar pomeni, da bi sodelovala pri vseh zadevah in načrtih ter jih skušala uveljaviti, je pojasnil.
Te vloge do njegovega mandata mirnska krajevna skupnost ni igrala, pred novembrskim referendumom o novi občini pa bi krajanom in krajankam Mirne svetoval, da dvakrat premislijo, kako se bodo odločili, saj je lahko odločitev za samostojnost tvegana, je opozoril.
Ko gledajo razvojne zaostanke občin, vidijo, da so na repu v glavnem te, ki imajo do 2000 prebivalcev, tako, da s tega vidika odločitev o novi občini visi v zraku, pri elaboratu o novi občini pa pogreša konkretne usmeritve za prvo štiriletno obdobje, je nadaljeval Kastelic.
Gre za prednostne projekte, katerih izhodišča bi morali pobudniki nove občine določiti za prvi mandat, moti pa ga tudi, da pobudniki ob izrednem optimizmu ne vidijo realne slike stanja. Po Kastelicu bi morala ta prikazovati ne samo to, kar krajevna skupnost dobi kot občina, temveč tudi zadeve, ki ji mora občina financirati.
Tudi razpis za evropska sredstva za razvoj lokalnih območij za leti 2009 in 2010 je tako rekoč zaključen, kohezijsko obdobje se zaključuje, če bo potem Slovenija postala neto plačnica evropskega proračuna, pa je tudi vprašanje, je še opozoril Kastelic.
Kot je pred torkovim zborom krajanov na Mirni predsednica tamkajšnje KS Barica Kraljevski povedala za STA, se zavedajo vseh prednosti in pasti nove občine, zanjo pa so se odločili, ker ugotavljajo, da se mirnsko območje razvija prepočasi, "in da razvoja skoraj ni."
Ker nimajo prostorskega načrta, je na Mirni onemogočena individualna gradnja, Mirna nima industrijsko poslovne cone, prometna ureditev skozi osrednje naselje je po njenih besedah nemogoča, Mirnčanom pa obvoznico obljubljajo od leta 1962.
Čeprav se je v zadnjih letih na Mirni le nekaj naredilo, pa se zadeve po sodbi predsednice KS odvijajo prepočasi. Veliko se je naredilo predvsem po zaslugi mirnskega samoprispevka, nekaj pa v zadnjih dveh letih tudi po zaslugi večjih proračunov krajevnih skupnosti občine Trebnje, je dejala.
Barica Kraljevski predvideva, da bo za novo občino glasovala večina krajank in krajanov, pobudniki nove občine pa pričakujejo, da bodo v njej postopno uredili vse, kar v sestavi občine Trebnje najbolj pogrešajo. Za vzor sta jim sosednji občini Šentrupert in Mokronog-Trebelno, ki dokazujeta, da so lahko tudi manjše občine uspešne, je povzela.
Po besedah koordinatorja odbora za ustanovitev nove občine Dušana Skerbiša, je februarja svet KS Mirna sprejel sklep, da se v skladu s 15. členom zakona o lokalni samoupravi začnejo ustrezni postopki za izločitev KS Mirna iz občine Trebnje in ustanovitev lastne občine ter pri ključnih projektih, kot so čistilna naprava, vodovod, športna dvorana, kulturni center itd., za povezovanje s sosednjima občinama Šentrupert in Mokronog-Trebelno.
Aprila so poslanci Anton Anderlič (LDS), Renata Brunskole (SD), Franci Kek (Zares) in Franc Žnidaršič (DeSUS) v državni zbor vložili predlog, da se na območju KS Mirna razpiše referendum za izločitev KS iz Občine Trebnje, če bi se večina volivcev opredelila zanjo, pa tudi ustanovitev nove občine, maja pa je trebanjski občinski svet sklenil, da podpira ustanovitev občine Mirna.
Julija je parlamentarni odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, potem ko je vlada izrazila nenaklonjenost novim občinam, dal zeleno luč osnutku odloka o izvedbi referenduma, na katerem bi Mirnčani odločali o spremembah meja obstoječe in ustanovitvi nove občine, 25. septembra pa je državni zbor osnutek potrdil.
Po predlogu pobudnikov bi nova občina obsegala naselja Brezovica pri Mirni, Gomila, Migolica, Migolska Gora, Mirna, Praprotnica, Ravne, Cirnik, Sajenice, Selo pri Mirni, Selska gora, Stan, Debenec, Stara Gora, Ševnica, Gorenja vas pri Mirni, Škrjanče, Trbinc, Volčje Njive, Glinek, Zabrdje in Zagorica, njena površina bi znašala 29 kvadratnih kilometrov, štela pa bi skoraj 2600 prebivalcev.
Po Skerbiševih podatkih se je Mirna v gospodarskem smislu pričela razvijati z izgradnjo dolenjske železnice leta 1894 oz. z izgradnjo železnice skozi Mirnsko dolino leta 1908. Elektriko je dobila po letu 1920, do takrat pa so bili na njenem območju že razviti obrt in zametki industrije, ki so Mirni v na sredini minulega stoletja omogočili gospodarski razvoj, ki je po njegovi oceni po osamosvojitvi Slovenije zastal.
V obdobju med letoma 1989-2003 je v mirnskem okrožju delovalo preko 140 obrtnikov, med današnjimi večjimi gospodarskimi družbami pa na območju Mirne delujejo Dana, Presad in Greda, Tomplast, obrat Kolinske, Prevent SPM in Kremen.
Po mnenju pobudnikov ima Mirna zagotovljen šolski sistem, zdravstveno oskrbo, komunalno opremljenost, pošto, knjižnico, cestno in železniško povezavo, bančne in trgovske dejavnosti, na Mirni pa prav tako izpolnjujejo pogoje, ki jih za vzpostavitev nove občine navaja zakon o lokalni samoupravi oz. imajo geografske in zgodovinske temelje ter kulturno dediščino, gospodarske temelje s turistično ponudbo in aktivno prebivalstvo.
Po Skerbiševem mnenju je bila doslej KS Mirna med večjimi vplačniki trebanjskega občinskega proračuna. Po elaboratu, ki ga je predstavil, bi prvi proračun nove občine znašal 3,6 milijona evrov, za naložbe bi namenili 1,6 milijona evrov, pri razvojni strategiji pa bi dali poudarek izdelavi prostorskega načrta, oskrbi z vodo in odvajanju odpadne oz. novi čistilni napravi za 10.000 populacijskih enot, industrijsko poslovni coni in stanovanjskemu območju, cestam ter telekomunikacijam.
"Mladina in mlade družine se sedaj z mirnskega konca preseljujejo v večja središča, število otrok v osnovni šoli upada, nekatera naselja še nimajo vodovoda, zato je naša strategija usmerjana predvsem razvojno, v ustvarjanje novih delovnih mest, naselitvenih možnosti in k večji kakovosti bivanja, predvsem pa menimo, da bi bili sami boljši gospodarji," je za povedal STA Skerbiš.
Torkovega zbora krajanov sta se udeležila tudi župana sosednjih občin, Šentrupert in Mokronog-Trebelno, Rupert Gole in Anton Maver. Prizadevanja za novo občino sta oba podprla, hkrati pa sta poudarila dobre izkušnje prebivalcev njunih občin in podčrtala odgovornost vodstva občine.
"Razpadanje občin na manjše ocenjujem kot razpad obolelega organizma na zdrave celice, te pa se lahko nazaj združijo v zdrave organizme, ki bodo verjetno pokrajine. Menim, da je ta proces pravilen," je poudaril Gole.
Kot je znano, bodo referendumi za ustanovitev novih petih slovenskih občin, štiri naj bi nastale na območju Mestne občine Koper, ena pa na Mirni in okoliških naseljih, potekal 8. novembra.
