Zakaj je žalska občina odpovedala pogodbo za upravljanje Rimske nekropole?
Občina bo s Turističnim društvom Šempeter za upravljanje nekropole skrbela le še do konca letošnjega leta.
Po več letih prošenj, naj država ustrezno zaščiti propadanje Rimske nekropole v Šempetru, je Občina Žalec odpovedala pogodbo za njeno upravljanje. »Cel mandat smo prosili kulturno ministrico, naj nas obišče. A nas s svojim obiskom ni počastila, prav tako nam ni pomagala. Zato je napočil čas, da odpovemo pogodbo, ki bi jo morali odpovedati že pred dvema letoma,« je jasno poudaril žalski župan Janko Kos.
Občina bo s Turističnim društvom Šempeter za upravljanje nekropole tako skrbela le še do konca letošnjega leta. Če z državo ne bo prišla do ustreznega dogovora, naslednje leto pri tem ne bo več sodelovala.
Antična nekropola v Šempetru v Savinjski dolini velja za kulturni spomenik državnega pomena. Lastnica zemljišča na območju arheološkega najdišča antične nekropole je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (Sazu), medtem ko so spomeniki v lasti Pokrajinskega muzeja Celje. Za upravljanje in ohranjanje antične nekropole žalska občina že od leta 2008 zagotavlja proračunska sredstva, a kljub nenehnim opozarjanjem, da sama ne zmore več finančno kriti vseh stroškov, povezanih z vzdrževanjem in upravljanjem tega državnega spomenika, vedno naleti na gluha ušesa.
Kaj odpoved pomeni v praksi?
»Nisem si mislil, da bom moral najeti odvetnika, da se bom lahko pogovarjal z ministrstvom in vlado,« je uvodoma povedal žalski župan Janko Kos, ki kulturnemu ministrstvu že dlje časa pošilja pobude in predloge za zaščito propadajoče Rimske nekropole. Žalska občina je lani prejela tudi negativen odgovor ministrstva za sofinanciranje projekta, s katerim bi lahko zaščitili vsaj eno grobnico. »Dva tisoč let stari spomeniki propadajo in mi smo prepuščeni sami sebi, čeprav je njihova lastnica država. Zanje skrbijo le marljivi prostovoljci Turističnega društva Šempeter, katerih povprečna starost je krepko čez 70 let. Naša občina ob tem že leta in leta sama zagotavlja finančna sredstva,« je poudaril Kos.
V občini so se zato odločili, da bodo odpovedali pogodbo za upravljanje rimske nekropole. A to so storili korektno, je poudaril Kos. »Odpovedali smo pogodbo, a bomo nekropolo upravljali do konca letošnjega leta. Tako se namreč pogovarjajo resni partnerji. Letos bomo s prostovoljci še trpeli in vlagali v spomenike, ki so last države. Čeprav revizija pravi, da so to tuja osnovna sredstva in tega sploh ne bi smeli početi,« je še dodal župan, ki poudarja, da bi lahko pogodbo o upravljanju odpovedali že pred dvema letoma, a so verjeli, da jim bo ministrstvo vendarle prisluhnilo.
Možnosti sodelovanja puščajo odprte
Na ministrstvu za kulturo so sicer lani na naša novinarska vprašanja glede ustrezne zaščite Rimske nekropole odgovorili, da se zavedajo pomena antične nekropole v Šempetru in si prizadevajo za njeno ohranjanje ter vzpostavitev ustreznih pogojev za njeno upravljanje, ki niso dobri. Poudarili so tudi, da si prizadevajo za njeno obnovo in dejavno iščejo rešitve za njeno dolgoročno upravljanje in zaščito.
V žalski občini ob tem poudarjajo, da možnosti sodelovanja z državo pri upravljanju Rimske nekropole še vedno puščajo odprte, a le, če jih bo ta ustrezno vključila v novo pogodbo. »Država se bo morala odločiti, komu bo zaupala upravljanje spomenika. Ali bo to zavod, ki bo kvalificiran za to, a bo morala namenjati denar za plače, materialne stroške, hkrati bo morala poskrbeti za nadkritje, zaščito in restavratorsko-konzervatorska dela,« poudarja župan, ki opozarja, da je v Šempetru tudi rimska cesta – edina tako ohranjena v tem delu Evrope, ki je še vedno skrita očem javnosti.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.